Razstavo, ki so jo odprli danes, so v SEM-u zasnovali v okviru projektne teme ustvarjalni dialog, pri čemer se z enakim izzivom soočajo tudi trije partnerski muzeji od desetih sodelujočih - v Leidnu, Marseillesu in Stockholmu. Foto: Slovenski etnografski muzej
Razstavo, ki so jo odprli danes, so v SEM-u zasnovali v okviru projektne teme ustvarjalni dialog, pri čemer se z enakim izzivom soočajo tudi trije partnerski muzeji od desetih sodelujočih - v Leidnu, Marseillesu in Stockholmu. Foto: Slovenski etnografski muzej
Razstava bo na ogled do konca marca 2018.
Razstava bo na ogled do konca marca 2018. Foto: Slovenski etnografski muzej

V SEM-u so pripravili preplet zgodb slovenskih zbiralcev afriških zbirk, ki jih hrani muzej, in zgodb "slovenskih Afričanov", ki skozi videopripovedi o svojih osebnih predmetih in zapisane osebne zgodbe prikazujejo svoje poglede na primarno povezavo z domovino, prve stike z Jugoslavijo, izobraževanje, organizacije Afričanov v Jugoslaviji in Sloveniji, poklicno udejstvovanje, identiteto, kulturno izmenjavo in sedanje povezave z domovino.

Gibanje neuvrščenih: jugoslovansko krmarjenje skozi hladno vojno
Povezovalna sestavina obeh delov razstave je gibanje neuvrščenih, ki je nastalo v času hladne vojne in je na različne načine povezalo države z nevtralno politiko in nekdanje kolonizirane države. V praksi je to pomenilo, da so se med temi državami dogajala mreženje, prenašanje znanja, sodelovanje na področju ekonomije, kulture in drugje. Slovenija je kot ena od šestih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije sodelovala z drugimi državami članicami gibanja neuvrščenih.

Veliko slovenskih gradbenih in trgovskih podjetij, pa tudi politikov, diplomatov, ekonomistov, novinarjev in kulturnikov je našlo zaposlitev v teh državah, tudi afriških, in nekateri izmed njih so ustvarili zbirke afriških predmetov, ki jih danes hrani muzej.

V SEM-u bodo ob Muzeju neevropskih kultur v Goričanah, ustanovljenem prav v tem obdobju, na razstavi z izbranimi predmeti predstavljeni slovenski zbiralci Boris Kuhar, Anton Petkovšek, Andrej Jerovšek, Jože Ham, Zdenka Žebre ter Željko in Nevenka Marija Jeglič.

Na drugi strani so mladi iz nekdanjih koloniziranih držav, tudi afriških, pridobili štipendije za študij v Sloveniji. Nekateri izmed njih so tu ostali, si ustvarili družine in poklicno življenje.

Zgodbe o uspehu v novem okolju
Peter Bossman
iz Gane je prišel v Slovenijo študirat medicino in postal uspešen zdravnik, poleg tega je že drugi mandat župan občine Piran. Joseph Rakotorahalahy z Madagaskarja je v Sloveniji študiral arhitekturo in je tudi strasten glasbenik, Richard Sendi iz Ugande je študiral arhitekturo in je zaposlen na Urbanističnem inštitutu RS. Robert Yebuah iz Gane je študiral metalurgijo in delal v različnih razvojnih podjetjih, svoje znanje pa je delil kot predavatelj v Šolskem centru v Novem mestu. Max Zimani iz Zimbabveja je v Sloveniji študiral računalništvo in ustanovil Skuhno - svetovno kuhinjo po slovensko, socialno podjetje, ki zaposluje priseljence iz Afrike, Azije in Južne Amerike. Njihove zgodbe in osebni predmeti bodo predstavljeni na razstavi.

SEM je razstavo postavil v okviru projekta SWICH - Sharing a World of Inclusion, Creativity and Heritage. Kot so zapisali v SEM-u, omenjeni projekt postavlja etnografske muzeje in muzeje svetovnih kultur v ospredje razprav o državljanstvu in pripadnosti sodobni Evropi. Muzeji predvsem razmišljajo o svoji vlogi, poslanstvu in razvoju ustreznih praks, s katerimi se bodo lažje odzivali na spremembe današnjega časa. Program projekta zajema šest tem, SEM pa sodeluje pri soustvarjanju dveh: ustvarjalnega dialoga in digitalnih vsebin.