Razstave
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 8 glasov Ocenite to novico!
Praški grad
Predsednikova uradna delovna soba in delovna soba tajnika sta zavzemali zaključni del stanovanja na vzhodni strani, na drugem koncu so ležali Damski (Vezilni) salon, Družabni (Zeleni) salon in Glasbeni salon. Med temi reprezentativnimi saloni in predsednikovo delovno sobo so bile na zahodnem delu stanovanja postavljene zasebne sobe družine: spalnica, čitalnica, kopalnice, stranišča in garderobe. Za celotni projekt se je med njegovim nastajanjem zanimala Masarykova hči Alice in s Plečnikom tudi tesno sodelovala. Skupaj sta izbirala starinsko pohištvo in se duhovno dopolnjevala. Plečnik je s svojimi sodelavci izdelal tudi celovit načrt nove pohištvene opreme. Foto: Plečnikova hiša
Plečnikova hiša
Razstava bo na ogled do 25. junija. Foto: Televizija Slovenija
alon Alice Masarykove, okrog velike noči 1934.
Salon Alice Masarykove okrog velike noči 1934. Foto: Arhiv Praški grad
VIDEO
Razstava o Plečnikovem pr...

Dodaj v

Kako je Plečnik praški grad spremenil v rezidenco prvega predsednika

V Plečnikovi hiši razstava o arhitektovem preurejanju Praškega gradu
21. april 2017 ob 15:01
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"Iz gradu in njegove okolice se da narediti nekaj znamenitega in ne vidim nikogar, razen Vas, ki bi lahko izpeljal to zgodovinsko nalogo," je prvi češkoslovaški predsednik Masaryk zapisal leta 1923 v pismu arhitektu Jožetu Plečniku. Temu pomembnemu poglavju v arhitektovi karieri je posvečena nova razstava.

V Plečnikovi hiši v Trnovem danes odpirajo razstavo Plečnik in Praški grad: stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika. Razstava osvetljuje Plečnikovo snovanje preureditve in opreme zasebnih predsedniških prostorov Praškega gradu ter pomembno osebno vez arhitekta Jožeta Plečnika s češkim predsednikom Masarykom in njegovo hčerko Alice.

Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju z arhivom Praškega gradu, so predstavljeni načrti in fotografije originalno zasnovanih prostorov iz 30. let preteklega stoletja ter originalni Plečnikovi stoli.

Srečanje dveh humanistov
Prenovo Praškega gradu je Plečniku zaupal Tomaš Garrigue Masaryk, prvi demokratično izvoljeni predsednik Češkoslovaške. Sprememba značaja gradu v sedež demokratičnega predsednika je imela za Masaryka narodnovzgojni pomen, Plečnika pa je še utrdila v prepričanju o pomenu narodne kulture. Arhitekta so prevzeli pogledi predsednika Masaryka na filozofijo in socialna vprašanja, njegov humanizem in etična drža. Umetnik in državnik sta med seboj vzpostavila globoko spoštovanje in razumevanje, so zapisali v Plečnikovi hiši.

Zavrnjeni češki arhitekt sam ponudil zamenjavo – Plečnika
Praški grad je leta 1918 postal urad in stanovanje predsednika Masaryka in njegove širše družine. Najprej so ureditev bivalnih prostorov za predsednikovo družino zaupali arhitektu Kamilu Hilbertu, ki je začasno bivališče zasnoval v prvem nadstropju Nove palače, t. i. Mestnem traktu. Hilbert si je tudi zamislil, da se dokončno predsedniško bivališče uredi v drugem nadstropju. Projekt so zaupali Janu Koteri, ki je poleti 1921 izdelal načrte za Masarykovo stanovanje, vendar je Masarykova družina osnutek zavrnila.

Plečnika je Masarykovi družini predstavil prav Kotera. Slovenski arhitekt je bil s svojim treznim in duhovnim pojmovanjem arhitekture veliko bliže Masarykovi naravi in tudi duhovnosti njegove hčere Alice kot bolj konvencionalni Kotera. Za to, da bi arhitekturno spremembo gradu izpeljal Plečnik, je pokazal zanimanje sam predsednik Masaryk, ki je arhitektu avgusta 1921 zaupal preureditev predsedniškega stanovanja.

Plečnik si je v svojem predlogu Masarykovo stanovanje zamislil kot obsežen kompleks zasebnega stanovanja, predsednikove delovne sobe in uradnih prostorov. Zavzemalo je skoraj celo drugo nadstropje Nove palače Praškega gradu. Za projekt se je med njegovim nastajanjem zanimala Masarykova hči Alice in s Plečnikom tesno sodelovala. Stanovanje je bilo konec leta 1929 dokončano in Plečnik je naslednje leto zapustil Prago.

Pisma za Alice
Alice je verjela, da se njuno sodelovanje ni končalo s predsedniškim stanovanjem, in je ves čas upala na trajno vrnitev slovenskega arhitekta. O čustvenem in najbrž tudi težavnem odnosu med njima priča med drugim njuna ohranjena korespondenca.

Po letu 1930 je Alice prosila gradbeno upravo gradu in zlasti Plečnikovega sodelavca, arhitekta Otta Rothmayerja, naj zasebno stanovanje prilagodi potrebam njene družine. Ta odmik od tesnega sodelovanja s Plečnikom je napovedoval tudi naslednja leta: Masarykovim dolgotrajnim zdravstvenim težavam ni bilo videti konca in konec leta 1935 se je odpovedal položaju češkoslovaškega predsednika. Jože Plečnik je v Ljubljani istega leta odstopil s položaja arhitekta Praškega gradu.

Razstava bo na ogled do 25. junija.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
zozozo
# 23.04.2017 ob 12:47
Bo Pečečnik prenovil Hradčane, bojo ful lepši,
sagoza
# 22.04.2017 ob 23:59
"Iz Plečnikovega stadiona in njegove okolice se da narediti nekaj znamenitega in ne vidim nikogar, razen Vas, ki bi lahko izpeljal to zgodovinsko nalogo," je ljubljanski župan, zvani Zoki, zapisal leta 2008 v pismu Joca Pečečniku.
Kazalo