Ugotovitve zadnjih let pričajo o tem, da Tutankamon ni bil žrtev umora, niti ni padel z voza in ga ni ubila kakšna zver, kot so bile najpogostejše domneve. Raziskave so pokazale, da je trpel za kostno boleznijo, med drugim naj bi imel tudi kepasto nogo, njegova smrt pa naj bi bila posledica kombinacije kostne bolezni z malarijo. Foto: Reuters
Ugotovitve zadnjih let pričajo o tem, da Tutankamon ni bil žrtev umora, niti ni padel z voza in ga ni ubila kakšna zver, kot so bile najpogostejše domneve. Raziskave so pokazale, da je trpel za kostno boleznijo, med drugim naj bi imel tudi kepasto nogo, njegova smrt pa naj bi bila posledica kombinacije kostne bolezni z malarijo. Foto: Reuters
Tutankamon
V Tutovi grobnici je bilo več kot 5.000 predmetov, ki jih danes hrani Muzej v Kairu. Foto: EPA
Tutankamon
Leta 2010 je DNK-analiza več mumij pokazala, da je bil Tutankamonov oče faraon Ehnaton, njegova mati (na fotografiji) pa Ehnatonova sestra, katere ime je še neznano. Foto: EPA
Tutankamon
Kostna bolezen je mlademu faraonu povzročala hude bolečine, zaradi katerih ni mogel hoditi drugače kot s pomočjo bambusove palice (več teh so našli tudi v grobnici). Na reliefu iz okoli leta 1330 pr. n. št. je Tutankamon upodobljen s palico in upognjeno nogo. Foto: EPA

Pravzaprav je v podrobnosti preučenih komaj 30 odstotkov njene vsebine, pojasnjuje Paul Collins, kustos razstave o tem slavnem arheološkem odkritju, ki je te dni na ogled v Muzeju Ashmolean oxfordske univerze. Velik misterij ostajajo tudi življenje in predvsem okoliščine smrti pri 19 letih umrlega faraona, ki ni vladal niti desetletje.
V primerjavi z razstavami, ki so se v zadnjih letih ukvarjale z zgodbo mladega faraona, postavitev v Oxfordu - odprta bo do 2. novembra - ne postavlja na ogled množice dragocenih egipčanskih izdelkov (ti le redko zapustijo egiptovska tla), ampak se osredotoča na samo Carterjevo odkritje, sproti nastajajočo evidenco in nagel prodor Tutankamonovega mita v popularno kulturo.
Brskanje po 3.000 let stari grobnici
Razstava Odkrivanje Tutankamona pripoveduje o tem, kako so v leta 1922 arheologi izkopavali in dokumentirali najdbe v več kot 3.000 let stari grobnici. Na ogled so fotografije, risbe in druge dokumentacije množice po grobnici najdenih predmetov. Gradivo je posodil tudi tamkajšnji Griffithov inštitut. Obenem popelje postavitev skozi epohalno Carterjevo najdbo stopnic, ki so vodile do grobnice, do odvijanja faraonovega mumificiranega trupla.
Razstava postavlja dogodek tudi v kontekst egiptovskega boja za neodvisnost, sledi kulturnemu vplivu, ki je Tutankamona spremenil v pravo hollywoodsko zvezdo, in odstira začetke nastanka mita o faraonovem prekletstvu.
Tutankamon, ki je bil do Carterjevega odkritja s svojo kratko in po njegovi odsotnosti v virih sodeč spregledljivo vladavino neznan faraon, je v nepojasnjenih okoliščinah umrl leta 1322 pred našim štetjem. Mlad vladar je na prestol sedel v turbulentnih časih, spomeniki, ki jih je pustil za seboj, so si prisvojili njegovi nasledniki.
Znova odkrita lepota lotosovega cveta
Če faraon ni naredil vtisa na sočasne kroniste, pa je z odkritjem v 20. stoletju postal simbol starega Egipta. Prva svetovna vojna se je končala, gospodarstvo si je opomoglo, turizem je narasel. Zgodba je polnila svetovne medije in Hollywood je bil v razcvetu. Vse to so po Collinsovih besedah razlogi za takšen faraonski bum. Tutankamon je postal navdih modnim in industrijskim oblikovalcem, filmskim režiserjem in pisateljem, o njem so se pisale celo pesmi (Old King Tut was a wise old nut).
Zakletost Tutankamonove grobnice
"Prvič sta se turizem in moda tako povezala, Tutankamon pa je na neki način postal hollywoodska zvezda,"
pojasnjuje Collins. Za Egipt, ki je osem mesecev pred odkritjem dočakal razglasitev neodvisnosti od Velike Britanije, je do tedaj neznan faraon postal simbol narodne identitete. Tedaj pa se je začela tudi legenda o zakletosti grobnice, ki jo je spodbudila nenadna smrt finančnega podpornika izkopavanj Georgea Herberta.