Rodin je londonski muzej prvič obiskal leta 1881 in se vanj vrnil vsaj še petnajstkrat. Foto: Wikipedia
Rodin je londonski muzej prvič obiskal leta 1881 in se vanj vrnil vsaj še petnajstkrat. Foto: Wikipedia
Partenonovi marmorji
Postavitev, ki bo združila dela francoskega kiparja Augusta Rodina in mojstrovine grške antike, bo predstavila umetnikovo strast do antične grške umetnosti. Foto: EPA
Rodin: Poljub
Rodinovemu slavnemu kipu je bilo prvotno naslov Francesca da Rimini, ko pa so delo leta 1887 prvič videli kritiki, so ga prekrstili v preprostejši Le Baiser (Poljub). Foto: AP
Rodin: Poljub
Med deli, ki jih bodo za razstavo posodili v Parizu, je Rodinova kopija njegove najbolj znamenite skulpture Poljub, dela, ki je ob v 80. letih 19. stoletja javnost šokiralo z erotičnostjo. Foto: EPA
Partenonovi marmorji
Razstava antičnih plastik in Rodinovih kipov bo v Britanskem muzeju na ogled od 26. aprila do 29. julija. Foto: EPA

Stoletje po kiparjevi smrti se bodo v Britanskem muzeju njegovih obiskov spomnili z razstavo, na katerem bodo aprila osvetlili prav umetnikovo študiranje grških kipov in njegov naslon na dosežke starodavnih mojstrov. Pod naslovom Rodin in umetnost antične Grčije bodo dela francoskega kiparja postavili ob antične stvaritve. Rodin se je redno vračal v Britanski muzej in ga v življenju tolikokrat obiskal, da je sam ob neki priložnosti dejal, da ga preganja. Posebej je cenil grškega kiparja Fidiasa iz 5. stol. pr. n. st., za katerega je bil prepričan, da je bil on tisti genij, ki je zasnoval skulpture na Partenonu, te pa so nato izklesali njegovi pomočniki.

Poleg Rodinovih kipov bo zanimivo videti tudi umetnikove risbe na pisemskem papirju, ki ga je umetnik izmaknil v hotelu na drugi strani ceste, kjer se je nastanil v času obiska v britanski prestolnici.

Usodni poljub, ki ni bil nikoli zaužit
A največ pozornosti obiskovalcev bi znala pritegniti kopija njegovega najslavnejšega kipa Poljub. Pravzaprav gre za mavčni odlitek po izvirniku, ki ga je Rodin do smrti leta 1917 hranil v svojem ateljeju. Rodin je objemajoči se par prvotno izdelal za bronasta vrata Vrat pekla za načrtovani umetniški muzej v Parizu. Skulpturi, ki jo danes poznamo pod imenom Poljub, je bilo prvotno naslov Francesca da Rimini, po italijanski plemkinji iz 13. stoletja. Rodin je namreč v kipu upodobil zgodbo iz Dantejevega Inferna o Francesci da Rimini, ki se je zaljubila v moževega mlajšega brata. Rodin, ki je par – ta je Francescin mož našel in ubil - upodobil v trenutku, preden zaužijeta svoj prvi poljub, s tem pa poudaril tragičnost zgodbe zaljubljencev, katerih ustnice se niso nikoli dotaknile.

Poklon enakovredni ljubimki
Rodin je nakazoval, da je z oblikovanjem Francescinega telesa želel ustvariti hommage ženskam in njihovim telesom, ki se ne predajajo in podrejajo moškemu, ampak so enakovredne partnerice v medsebojni strasti. Vendar erotična nabitost kipa je bila preveč za tedanjo pariško javnost, ki se ji delo ni zdelo primerno za javno predstavitev.

Iz enega samega kosa marmorja
V Bitinskem muzeju bodo ob Rodinovo delo postavili antični kip boginj, ki sta navdihnili francoskega kiparja. Boginji, ena leži drugi v naročju, sta z vzhodnega timpanona Partenona. Vendar pa sta grški boginji oblečeni, Rodin pa je svoja protagonista slekel. Sta pa obe skupini izklesani iz enega samega kosa marmorja. Kot besede kustosa Iana Jenkinsa povzema britanski Guardian, je Poljub "najbolj prefinjen in najbolj relevanten odgovor na skulpture s Partenona v zgodovini umetnosti".

Razstava bo vključevala tudi Rodinov kip boginje Atene, ki ima na glavi diadem v obliki Partenona. Jenkins meni, da je Rodin na tak način želel prikazati "rojstvo" templja, saj se je Atena rodila s skokom iz Zevsove glave.

Postavitev bo poustvarila situacijo z razstav v Rodinovem ateljeju, kjer je umetnik svoja nova dela razstavljal ob klasičnih skulpturah. V Rodinovem muzeju v Parizu bodo zanjo posodili tudi nekaj fragmentov antičnih skulptur, ki jih je zbral umetnik, med njimi razbite dele glave, pa roke, dlani, stopala ali dele prstov. Za razstavo bodo deloma izpraznili muzejsko galerijo, v kateri sicer razstavljajo marmorje s Partenona, poznane kot Elginovi marmorji, ki jih je v Veliko Britanijo v zgodnjem 19. stoletju z Akropole pripeljal lord Elgin. Grčija si sicer že več let prizadeva za njihovo vrnitev. Bodo pa nekaj najveličastnejših delov vključili v razstavo, med njimi figure s timpanona in friza.

Rodin ni Grčije nikoli obiskal. Partenon je poznal le iz knjig in kipov v pariškem muzeju Louvre in Britanskem muzeju v Londonu. Prvič je londonski muzej obiskal leta 1881, zatem pa se vanj vrnil še 15-krat. 21 let po prvem obisku je dejal: "V prostem času preprosto obiskujem Britanski muzej".

Strast, ki je trajala vse življenje
Rodin seveda ni bil edini umetnik, ki so ga navdihovali kipi Partenona, vendar pa je po besedah direktorja muzeja Hartwiga Fischerja nanje odgovoril "s strastjo, ki je trajala vse življenje". Razstava, ki bo osvetljevala to kiparjevo vnemo, bo na ogled od 26. aprila do 29. julija.