Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 22 glasov
Ocenite to novico!
Letos mineva 30 let od ustanovitve skupine Laibach, katere glasba in performativni nastopi so že del kulturne zgodovine. Laibach pa je svojo pot začel tudi kot likovna skupina.
Razstava "Gesamtkunst Laibach" o likovnem delovanju skupine med letoma 1980 in 1990 bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) na ogled bo do 6. junija.
Podobe križa, skodelice kave, jelena ali metalca, ki jih večina pozna s slik Irwinov, so namreč izvorno Laibachovi motivi. Bile so del kapitala, ki ga je Laibach leta 1984 vložil v takrat ustanovljeni Neue Slowenische Kunst. Po ustanovitvi NSK je njihovo do tedaj ustvarjeno likovno tradicijo prevzela skupina Irwin.
Jasno definirali temelje retroavantgarde
Laibach je v likovno produkcijo Slovenije prinesel alternativno postmoderno ustvarjanje. Povezal je slikarstvo nove podobe, naredi-si-sam ustvarjanja punkovskih skupin in postkonceptualne prakse, ki sta jih promovirali beograjska in zagrebška scena. Laibach je med sabo 'zvaril' različne medije, glasbo, video, film in performans, visoko in 'nizko', popularno kulturo, politiko in umetnost. Že na samem začetku osemdesetih je jasno definiral tudi temelje retroavantgarde.
Prva realizirana razstava Laibacha (če zanemarimo tisto v Trbovljah leta 1980, ki je bila, zaradi spornosti prepovedana pred samim odprtjem) je bila junija 1981 v Srećni galeriji v Studentskem kulturnem centru v Beogradu. Takrat je del Laibachovega članstva v Beogradu služboval v JLA in v prostem času vzpostavil stik z alterkulturno in novovalovsko sceno, ki se je zbirala v SKC-ju. Na razstavi z naslovom Ausstellung Laibach Kunst so bile že takrat predstavljene nekatere zgodnje grafike in slike, zraven pa je brnela Laibachova glasba, predvajana na kasetofonu.
Punk in preizpraševanje totalitarizma
Likovna dela so bila odziv na sodobno dogajanje v svetu, predvsem na pojav Neue Wilde, ki je v Zahodni Nemčiji proti koncu sedemdesetih let upodabljal urbane pojave, kot je bil punk, in se odzival na potlačene teme iz polpretekle zgodovine iz časa nacistične in povojne Nemčije. Punk in preizpraševanje nacizma ter drugih totalitarnih ideologij je bilo vtkano tudi v ljubljansko subkulturno dogajanje.
Prvi razstavi v Beogradu je sledila nenavadna ambientalna razstava Žrtve letalske nesreče decembra 1981 v komaj ustanovljenem Disku FV Študentskega naselja v Rožni dolini v Ljubljani, nato pa so sledile precej redne razstave v galeriji ŠKUC, v PM-ju v Zagrebu in SKC-ju v Beogradu. Po ustanovitvi NSK-ja leta 1984 se je Laibach usmeril v glasbeni medij, njihovo do tedaj ustvarjeno likovno tradicijo pa je v večini prevzela slikarska skupina Irwin.
Po razkroju Neue Slowenische Kunsta, ki se je v prvi polovici devetdesetih let postopno reformiral v utopično državo v času (in brez svojega ozemlja), so posamezne skupine naprej razvijale vsaka svojo poetiko, Laibach pa se je občasno začel spet pojavljati tudi v galerijskem kontekstu. V letu 2009 je tako v Muzeju moderne umetnosti (Muzeum Sztuki) v Łodžu na Poljskem postavil svojo prvo retrospektivno razstavo, ki je v poljskih medijih dobila visoke ocene. V letošnjem letu sledijo tri velike galerijske predstavitve njihovega dela, in sicer v Ljubljani (MGLC), v Trbovljah (Delavski dom) in v Zagrebu (HDLU).
Osrednja vloga v subkulturnem gibanju 80. let
Razstava v MGLC-ju je pregledna razstava ustvarjanja skupine Laibach v prvem desetletju delovanja, ki je imelo osrednjo vlogo v umetnosti subkulturnega gibanja v 80. letih prejšnjega stoletja. Laibach predstavlja kot multimedijsko skupino, ki povezuje likovno in glasbeno ustvarjanje ter teoretsko pisanje. Na primeru vizualne kulture predstavlja prenos teoretske misli od Laibacha na NSK.
Razstava je tudi zgodovinska, saj so po tridesetih letih prvič zbrane in predstavljene slike, grafike, plakati, publikacije, časopisne strani, vabila, ovitki plošč, fotografije, scenografije koncertov, video in izdelki za promocijo. Na ogled pa bo tudi nova instalacija, nastala posebej za razstavo v MGLC-ju. Kustosinja razstave je Lilijana Stepančič.
Dela na razstavi so iz arhivov Laibacha, Barbare Borčić, Škuc Foruma, RTV Slovenije in fotografov Borisa Cvetanovića, Dragana Papića, Janeja Štravsa, Nikolaja Pečenka, Antonija Živkovića, Siniše Lopojde, iz zbirk Mednarodnega grafičnega likovnega centra, Neila Rectorja in Daniela Millerja in iz fototeke Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Na ogled tudi novejša grafična produkcija
Eden od osnovnih izraznih elementov skupine Laibach so grafike in plakati, ki so že na prvih razstavah predstavljale železni repertoar. Laibachi pa se ponovno vračajo h grafičnemu mediju.
V spremljevalnem programu razstave "Gesamtkunst Laibach" bo v ljubljanski galeriji Luwigana od 21. aprila do 12. maja predstavljen del njihove novejše grafične produkcije. Grafično delo Laibachov bo od 23. aprila do 14. maja na ogled tudi v Galeriji 14 na Bledu.
Štiri novejša dela si oglejte v fotogaleriji spodaj.
laibachu pa kapo dol