Umetnikova pravnukinja Sophie z dvema izmed štirih slavnih Modrih aktov, ki bodo na tokratni razstavi prvič razstavljeni skupaj. Foto: Reuters
Umetnikova pravnukinja Sophie z dvema izmed štirih slavnih Modrih aktov, ki bodo na tokratni razstavi prvič razstavljeni skupaj. Foto: Reuters
Henri Matisse
V Tate Modernu bo razstavljenih več kot sto del iz Matissovega poznejšega obdobja in mnoga od njih si bo v Londonu mogoče prvič ogledati skupaj. Foto: Reuters
Henri Matisse
Matisse velja za vodilnega predstavnika fovizma. Šlo je za smer, ki se je zavzemala za čisti in pogosto ploskovit nanos barv brez plastične modelacije, brez perspektive in čustvenih poudarkov. Foto: Reuters

V londonskem Tate Modernu bodo 17. aprila odprli doslej najobširnejšo razstavo Matissovih kolažev. "Genialno je, da je vzel metodo otroka in jo nadgradil z vso prefinjenostjo umetnika, ki je imel za seboj šestdeset let slikarskih izkušenj," je pred začetkom razstave dejal direktor galerije in eden od kustosov razstave Nicholas Serota. Po njegovih besedah pozna Matissova dela izkazujejo veliko spretnost francoskega mojstra, čigar umetniška dela so "izjemno vplivala" na generacijo ameriških slikarjev v 60. in 70. letih, poroča britanski BBC.

Zadnje obdobje zaznamovala bolezen
Londonska razstava bo predstavila nabor njegovih del iz obdobja od 1937 do 1954, ko je pri 84 letih umrl za posledicami srčnega napada. Zdravljenje raka, za katerim je zbolel konec 30. let prejšnjega stoletja, in operacija leta 1941 sta ga posadila v invalidski voziček, vendar pa ga to ni oviralo, da ne bi ustvarjal do smrti.

Obiskovalci si bodo v londonski galeriji do 7. septembra lahko ogledali 130 Matissovih del, potem pa se bo razstava preselila še v New York. Med drugim bodo hkrati na ogled tudi znameniti štirje kolaži z naslovom Modri akt, ki jih je ustvaril v zgodnjih 50. letih na jugu Francije.

Skromni materiali in orodja
Matisse je pri izdelavi kolažev uporabljal "skromne" materiale in osnovne tehnike, s čimer je ospredje postavil osnovne elemente: barve, oblike in vzorce. Škarje, papir, bucike - to je bilo vse, kar je Matisse uporabljal v zadnjih letih svojega ustvarjalnega življenja.

Vendar kolaži kljub dekorativni naravi kažejo bistveno več kot le užitek. Predstavljajo tudi dolgotrajnost njegove kariere, na neki način, bi lahko dejali, njegovo uzurpacijo samega sebe, saj je Matisse z njimi presegal lastne fizične omejitve.

Umetnost kmalu premagala pravo
Ta cenjeni francoski ustvarjalec se je rodil leta 1869 v Le Cateauju v severni Franciji. Po študiju prava se je nekaj časa posvečal odvetniški praksi, vendar se je kmalu odločil za odhod v Pariz na študij slikarstva. Že pred prelomom stoletja je začel uporabljati zanj značilno barvno paleto - jasno modro, rdečo, smaragdno zeleno in modrozeleno barvo.

Pogosto je upodabljal žensko telo, njegovi redni motivi pa so bili tudi tihožitja, interjerji, portreti in krajine. Za Matissa sta bila ozadje in predmet enakovredna, noben motiv ni izstopal, barva pa je bila izrazno sredstvo. V svoji karieri je ustvaril mnoge risbe, jedkanice in študije.

Ilustriral je tudi precejšnje število knjig
Večinoma so to črno-bele ilustracije, z izjemo knjige Jazz, ki ima barvne ilustracije. Izdelal je vrsto ovitkov za umetnostne revije, kataloge za razstave, vselej pa je slog prilagajal vsebini besedila.