Razstava Kralj je mrtev, ki jo bo Versailles gostil še do 21. februarja naslednjega leta, razkriva številne podrobnosti o smrti in pogrebu Ludvika XIV., ki sicer širši javnosti niso znane. Razstava njegovo smrt postavlja tudi v kontekst smrti in pogrebov drugih evropskih vladarjev od renesanse do razsvetljenstva.

Spektakel smrti
Smrt kralja je bila, tako z vidika človeka kot institucije, ključni trenutek v življenju dvora in države. Od njegovih poslednjih muk do pogreba je vse skupaj potekalo kot velika baročna predstava, so zapisali avtorji postavitve.

Postavitev združuje umetniška dela in pomembne zgodovinske dokumente iz francoskih in tujih zbirk. Na njej je med drugim mogoče videti nekaj slovesnih portretov, nagrobnih kipov in nagrobnikov, rokopisov, ki pripovedujejo o obdukciji kralja, novcev, zlatih medalj, emblemov in ornamentov ter predmetov, ki so jih uporabili pri pogrebnih liturgičnih slovesnostih.

Absolutist, ki je Francijo privedel na prag revolucije
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil sin Ludvika XIII. in Ane Avstrijske. Očeta je nasledil leta 1643, najprej pod skrbništvom matere in kardinala Mazarina, po kardinalovi smrti je leta 1661 zavladal samostojno. Uvedel je absolutistični sistem, s sposobnimi svetovalci je Francijo povzdignil do največje moči.

Leta 1682 je svoj sijajni dvor prestavil v novozgrajeni dvorec Versailles. Podpiral je umetnost in znanost, preganjal janzeniste in hugenote. Skušal je dobiti špansko krono, zapletel se je v dolge in izčrpavajoče pa vojne, ki pa mu niso prinesle večjega uspeha. Državo je spravil v velikanske dolgove in s tem ustvaril razmere za nazadovanje Francije v 18. stoletju in za revolucijo.