Aleš Sedmak: Hommage a Vittore Carpaccio, 2016–2017, tuš na papirju. Foto: ZDSLU
Aleš Sedmak: Hommage a Vittore Carpaccio, 2016–2017, tuš na papirju. Foto: ZDSLU

Žarišče tokratnega salona, ki ga organizira Zveza društev likovnih umetnikov (ZDSLU) je na prehodih slike, grafike, kipa in fotografije v protokole medijske umetnosti. Vodja projekta in selektor ter idejni vodja Salona Srečo Dragan je skupaj z Janezom Strehovcem med 90 prijavljenimi izbral 27 projektov. Na današnji slovesnosti ob odprtju bodo podelili tudi glavno nagrado žirije Salona'17; dobitnika bo izbrala komisija v sestavi Nicole Hewitt, Dragan in Strehovec, ter nagradi ZDSLU-ja Salona'17, ki ju bo podelila žirija, sestavljena iz članov umetniških svetov ZDSLU-ja.

V ospredju Salona, najstarejše slovenske razstave in najpomembnejše razstave članov ZDSLU-ja, je uporaba konceptov novomedijske umetnosti v medprostorih, ki jih ti sprožajo z usodnimi preboji v posameznih fazah umetniškega raziskovanja. Ti ključni trenutki se, kot pravi Dragan, realizirajo v natisnjenih izjavah, postavitvah artefaktov v nov, drugačen kontekst, v beleženju sledi komuniciranja - dekodiranega branja in ozaveščanja, da obstaja skupno polje doživetja, tako za avtorja kot za gledalca/obiskovalca.

Ob tem Dragan opominja, da projekt zahteva odgovornega in angažiranega avtorja in aktivnega, radovednega obiskovalca, ki postane udeleženec v projektu. Razstava ponuja jasen vpogled v prelomnico, do katere je na področju vizualne umetnosti prišlo na prelomu stoletja: znanost, umetnost, industrija medijev, ekologija in elektronika tvorijo vse bolj prepleteno resničnost. In te spletene poti se nato združujejo v vse močnejši aliansi in vstopajo v interakcijo z virtualnimi prostori drugega sveta, ki se rojeva, je zapisala koordinatorka razstave Olga Butinar Čeh.

Razstava bo na ogled do 25. februarja. Kot so še sporočili iz ZDSLU-ja, bo že prihodnje leto Narodni muzej Slovenije na Metelkovi Majski salon ZDSLU-ja znova gostil v pomladanskem obdobju.

Prvi Majski salon 1909
Zgodovina Majskega salona sega v leto 1909, ko je imel skupaj z zvezo domicil v Jakopičevem paviljonu. Ko so tega leta 1963 porušili, se je prestavil v Jakopičevo galerijo, in ko je tudi tam izgubil svoje mesto, se je selil po vsej Sloveniji vse do leta 2012. Takrat se je vrnil v prestolnico, kjer je do leta 2014 gostoval na Gospodarskem razstavišču, po predstavitvi v Ajdovščini leta 2015 se je lani vrnil v Ljubljano, kjer so jim naproti prišli v Narodnem muzeju Slovenije.