Z razstavo Nikola Tesla - človek prihodnosti, ki so jo v Cankarjevem domu pripravili skupaj z beograjskim Muzejem Nikole Tesle, bodo počastili 160-letnico izumiteljevega rojstva in slovenski javnosti predstavili njegov prispevek k znanosti in celotnemu človeštvu. Razstavo bo danes ob 20.00 v Galeriji Cankarjevega doma slavnostno odprl predsednik republike Borut Pahor.

CD bi rad bil tudi prostor znanosti
Razstava bo obiskovalcem na poučen način predstavila življenje, delo, vizijo in humanistično vlogo Tesle, velikega misleca, ki je veliko razmišljal o prihodnosti človeštva, je na novinarski konferenci dejala vodja razstavnega programa Cankarjevega doma Nina Pirnat Spahić. Generalna direktorica CD-ja Uršula Cetinski je dodala, da se jim z razstavo, ki je predstavljala velik zalogaj za hišo, uresničujejo sanje o CD-ju kot centru kulture in znanosti.

Kustos razstave, direktor beograjskega muzeja Branimir Jovanović, ki se s Teslovim delom ukvarja že štiri desetletja, je povedal, da so želeli s postavitvijo razstave, ki je nastala prav za Cankarjev dom, na nov in čim bolj ambiciozen način predstaviti Teslo ter obenem obiskovalce spodbuditi k razmišljanju.

Genij, čudak, čarovnik in človekoljub - svet ga je videl različno
Kot je poudaril Jovanović, je na svetu na milijone spletnih strani, ki uporabljajo Teslovo ime za predstavitev svojih izdelkov, saj jim s tem dvigajo dodano vrednost. To bi bila najverjetneje tudi Teslova želja, saj je med drugim dejal, da si želi, da bi se ga vselej spominjali.

Razstava je razdeljena v tri tematske sklope. V prvem je predstavljeno Teslovo življenje, v drugem njegovo delo, v tretjem pa njegova doktrina. Po Jovanovićevih besedah Tesla ni imel mirnega življenja, sploh v drugi polovici je bil deležen številnih poniževanj, umrl je reven in zapuščen.

V drugem delu je predstavljenih nekaj izumov genija z neizmerno globino in širino razmišljanja, ki bi ga lahko primerjali z Leonardom Da Vincijem. Tesla se podpisuje pod 700 izumov, od katerih jih je 300 patentiral.

Na razstavi bodo med drugim na ogled makete hidroelektrarne na Niagari, laboratorijev na Long Islandu in v Colorado Springsu, letala za navpično vzletanje kot tudi delujoči modeli indukcijskega elektromotorja s ploščatim rotorjem, Teslovega transformatorja, indukcijskega elektromotorja z ovalnim rotorjem, ladjice na daljinsko vodenje, modeli vrtečega magnetnega polja ter Teslove črpalke in turbine.

Po mnenju fizika in soavtorja razstavnega kataloga Andreja Detele je Tesla vse bolj aktualen, saj današnji čas zaznamuje veliko nesorazmerje med tehnologijo in človeško izkušnjo, pri čemer je zelo malo ljudi, ki presegajo ta razkorak. In prav v tem pogledu je bil Tesla izjemen, saj je združeval znanost z duhovno dimenzijo in pokončno etično držo, je poudaril.

Mož, ki je "izumil 20. stoletje"
Tesla se je rodil leta 1856 v Smiljanu pri Gospiću v pravoslavni družini, umrl pa je leta 1943 v New Yorku. Večino časa je ustvarjal v ZDA. Mnoge inovacije so zaradi univerzalnosti uporabne še danes: Teslov večfazni sistem je denimo omogočil učinkovitejši prenos električne energije na daljavo in prispeval k razvoju sodobne industrijske civilizacije.

Teslov transformator za pridobivanje visokofrekvenčnih izmeničnih tokov je postavil temelje sodobni radijski tehniki in brezžičnemu prenosu signalov. Teslov najambicioznejši načrt pa je bil globalni sistem brezžičnega prenosa električne energije, ki pa ga je moral opustiti zaradi pomanjkanja finančne podpore.

Ob razstavi, ki bo odprta do 6. novembra, so v CD-ju pripravili tudi niz predavanj, na katerih bodo gostili poznavalce Teslovega dela, kot so Jane Alcorn in Neil Baggett iz ZDA, Andrej Detela, Stanislav Južnič in Tibor Hrs Pandur ter direktor beograjskega muzeja Nikole Tesle Branimir Jovanović. Oktobra napovedujejo tudi glasbeni performans po konceptu Janeza Dovča.