Južnoafriške oblasti so leta 2001 že zavrnile prošnjo, da bi nosoroga za razstavo posodile v Pariz. Foto: Tim Hauf/Corbis
Južnoafriške oblasti so leta 2001 že zavrnile prošnjo, da bi nosoroga za razstavo posodile v Pariz. Foto: Tim Hauf/Corbis
Po prevladi demokracije v JAR je najdišče Mapungubwe kot del nacionalnega parka dobil Unescov status svetovne dediščine. Foto: Wikipedia
Pod hribom Mapungubwe so arheologi odkrili več kot dvajset grobišč, med katerimi je bil tudi domnevni kraljevi par. Kralj - pokopan v tradicionalni, sedeči drži - je bil pokopan z več predmeti, tudi z lesenim nosorogom, prekritim z zlatimi lističi. Foto: Wikipedia

Britanski muzej v prihodnjem letu načrtuje razstavo južnoafriške umetnosti. Glavni eksponat na tej razstavi naj bi bil, če bo šlo vse po sreči, zlati kip nosoroga iz Mapungubveja, znameniti simbol južnoafriške zgodovine. Kot poroča The Guardian, muzej še zbira sredstva za izposojo, ki bi obenem pomenila prvo nosorogovo pot onkraj meja domovine.

Skrivnostno kraljestvo Mapungubve
Kipec nosoroga iz lesa in zlata izvira iz časa pred nizozemsko kolonizacijo Južne Afrike. Danes ga v svojih prostorih hrani Univerza v Pretorii, ki je leta 1932 med Zimbabvejem in Bocvano odkrila ostanke Mapungubveja, največjega južnoafriškega kraljestva v 13. stoletju. Unesco je najdišče razglasil za svetovno kulturno dediščino.

Kraljestvo je imelo razvit politični in gospodarski sistem, ki je razvijal kmetijstvo, rudarstvo, obrtništvo in trgovino z zlatom ter slonovino. Univerza je na območju odkrila številne grobove in ogromno količino zlatega nakita ter kipcev, vključno z zlatim nosorogom.

Pred Nizozemci - ničesar?
Odkritje kraljestva je bilo več desetletij prezrto, saj je nasprotovalo ideji apartheida, ki izhaja iz premise, da se je zgodovina Južne Afrike začela, ko so se nizozemski kolonisti leta 1652 izkrcali v Cape Townu. Le redki so priznavali, da je zlati nosorog delo zgodnejše, seveda temnopolte civilizacije.

Dogovorjeno ni še nič
Britanski muzej še čaka na odgovor univerze na prošnjo za izposojo kipca. "Tamkajšnja vlada lahko prošnjo zlahka zavrne," je povedala Sian Tiley-Nel, glavna kustosinja razstave.

Leta 2001 naj bi Pariz prav tako zaprosil univerzo za izposojo kipa, vendar je ta po napadih 11. septembra istega leta iz strahu pred terorističnimi napadi prošnjo zavrnila.

Razstava o južnoafriški umetnosti bo v Britanskem muzeju na ogled od 27. oktobra 2016 do 26. februarja 2017.