Razstava bo obsegala dela več ključnih predstavnikov zahodnoevropske umetnosti od renesanse do neoklasicizma, med drugim Botticellija, Tintoretta (na fotografiji), Rembrandta in van Dycka. Foto: Wikipedia
Razstava bo obsegala dela več ključnih predstavnikov zahodnoevropske umetnosti od renesanse do neoklasicizma, med drugim Botticellija, Tintoretta (na fotografiji), Rembrandta in van Dycka. Foto: Wikipedia
KHM Dunaj
Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju je vrata (skupaj s sestrskim Naravoslovnim muzejem) prvič odprl leta 1891. Cesar Franc Jožef I. ga je dal zgraditi, da bi s tem zagotovil ustrezno zatočišče za dragoceno habsburško zbirko. Foto: EPA
Ermitaž
Ermitaž bo iz svoje zbirke na Dunaj poslal 14 mojstrovin. Foto: EPA

V Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju bodo junija odprli razstavo z naslovom Stari mojstri iz zbirke muzeja Ermitaž – mojstrovine od Botticellija do van Dycka. Vse te slikarje imajo seveda v hrambi tudi na Dunaju, zato bodo dela iz Ermitaža postavili v dialog s tistimi v svoji zbirki. Kot napovedujejo v muzeju, bodo iz Rusije v Avstrijo med drugim poslali dela Botticellija, Tintoretta, Rembrandta in van Dycka.

Reprezentativen izbor mojstrovin iz dveh velikih zbirk bo ponudil dober vpogled v evropsko slikarstvo od renesanse do zgodnjega neoklasicizma, obenem pa pokazal, kako slike iz obeh zbirk, ki jih povezuje skupno evropsko kulturno območje in so nastajale v ateljejih istih slikarjev, nagovarjajo druga drugo.

Dve vladarski zbirki se odpreta javnosti
Poleg samega pomena zbirk instituciji povezujejo tudi podobne zgodovinske okoliščine, v katerih sta nastali, in navsezadnje institucionalni parametri. Obe zbirki sta nastali kot vladarski zbirki (dunajsko so skupaj nabrali Habsburžani, sanktpeterburško pa je osnovala Katarina Velika), ob koncu prve svetovne vojne pa sta postali državni zbirki. Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju, ki ga je dal Franc Jožef I. postaviti, da bi vanj shranil obsežno zbirko, ki so jo v stoletjih zbrali njegovi predniki, je vrata z Naravoslovnim muzejem prvič odprl leta 1891. Zbirko Ermitaža so javnosti prvič predstavili precej prej, in sicer leta 1852. Katarina Velika ga je ustanovila že 1764, potem ko je od berlinskega trgovca Johanna Ernsta Gotzkowskega pridobila pomembno likovno zbirko. Ustanoviteljice se vsako leto 7. decembra, na dan sv. Katarine, spomnijo s posebnimi dogodki.

Oba muzeja domujeta tudi v edinstvenih stavbah, ki predstavljata pomembni arhitekturni stvaritvi 18. stoletja v Rusiji oziroma 19. stoletja v Avstriji. Obema je skupno tudi to, da sta neločljivo povezani z zgodovinskima središčema mest, v katerih imata domicil, poleg tega sta obe osrednji zbirki v svojih državah.

Stare mojstre iz Ermitaža bodo na Dunaju razstavili 6. junija, razstavo pa lahko ujamete do 2. septembra.