Katalonski slikar Joan Miró (1893-1983) sodi med največje likovnike 20. stoletja. S svojimi barvitimi brezprostorji je ob globokem spoštovanju dosežkov oddaljenih dob ustvarjal odsev kozmosa v vsej njegovi kompleksnosti. Foto: Wikipedia
Katalonski slikar Joan Miró (1893-1983) sodi med največje likovnike 20. stoletja. S svojimi barvitimi brezprostorji je ob globokem spoštovanju dosežkov oddaljenih dob ustvarjal odsev kozmosa v vsej njegovi kompleksnosti. Foto: Wikipedia
Trg svetega Marka
Poplave na območju Trga svetega Marka in tamkajšnje istoimenske stolnice, ki je utrpela poplavo drugič v tem stoletju, pri čemer je skoraj en meter vode prekril njena znamenita mozaična tla. Foto: EPA
Beneška laguna
Pred dvema letoma je vodilna evropska organizacija za svetovno dediščino Europa Nostra med najbolj ogroženimi območji evropske dediščine posebej izpostavila prav beneško laguno. Foto: EPA

Dotični Mirójevi stvaritvi sta bili pripravljeni za skupinsko razstavo, naslovljeno Od Kandinskega do Botera, ki so jo z začetkom novembra odprli v muzeju Palazzo Zaguri. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so tapiseriji med pripravljanjem postavitve pustili na tleh v drugem nadstropju te palače.

Hitro posredovanje rešilo tapiseriji
Usodno za umetnini je bilo zamakanje iz bližnjih straniščnih prostorov, pri čemer je bila približno polovica obeh umetnin potopljenih pod vodo. Muzejsko osebje je nato po hitrem postopku sliki spravilo v restavratorsko delavnico v mestu Asti v severozahodni Italiji, kjer so ju restavrirali in tako jim je uspelo, da sta vendarle na ogled na razstavi.

Ena izmed tapiserij je v lasti muzeja v Astiju, druga pa v zasebni lasti. Kot je povedala kustosinja razstave Donatella Avanzo, sta bili tam v inovativnem postopku v primeru poškodovanja z umazano vodo. "Šlo je za bitko s časom, saj hitro posredovanje omogoča več možnosti za rešitev vlaken," je še povedala kustosinja.

Na razstavi je na ogled okoli sto umetnin, med njimi so tudi tapiserije, ki večinoma izvirajo iz tkalnice Uga Scasse. Sicer pa razstavljena dela podpisujejo umetniška imena, kot so Vasilij Kandinski, Salvador Dalì, Felice Casorati, Giuseppe Capogrossi, Andy Warhol, Henri Matisse, Paul Klee, Giorgio de Chirico, Corrado Cagli ali Mirko Basaldella. Razstavo, ki zavzema 35 razstavnih prostorov v iz 14. stoletja izvirajoči palači, je mogoče obiskati do 31. maja 2019.

Četrti najvišji beneški vodostaj doslej
Mirójevi deli sta za zdaj edini znani umetnini, ki sta bili žrtvi tokratnega rekordno visokega plimovanja (it. acqua alta) v Benetkah. Voda je namreč dosegla 156 centimetrov, kar je četrta najvišja stopnja, doslej zabeležena v tem mestu. Zgodovinski vodostaji so povzročili poplave v treh četrtinah mesta in prisilili mnoge tamkajšnje osrednje zasebne muzeje, da so takrat zaprli svoja vrata. Poleg teh so ostali zaprti tudi nekateri, ki spadajo pod Fondazione Musei Civici Veneziani, prav tako pa je bilo za en dan prekinjeno dogajanje na beneškem arhitekturnem bienalu.

Prav tako je preplavilo Trg svetega Marka s stolnico svetega Marka, ki je glede na poročanje italijanskih medijev tako utrpela poplavo drugič v tem stoletju, pri čemer je skoraj en meter vode prekril znamenita mozaična tla stolnice.

Ogroženost kulturne dediščine beneške lagune
Sicer pa je v letu 2016 vodilna evropska organizacija za svetovno dediščino Europa Nostra med najbolj ogroženimi območji evropske dediščine posebej omenila prav beneško laguno. To se je zgodilo po odločnem priporočilu mednarodne svetovalne skupine strokovnjakov, ki so se sklicevali še posebej na izredno prepoznavnost te lokacije, ob tem pa tudi na zapletenost in obseg izzivov, ki jih prinaša skrb za ta kraj izjemne kulturne dediščine.