Avtoportret iz leta 1912 Foto: Wikipedia
Avtoportret iz leta 1912 Foto: Wikipedia
false
Bogat opus Egona Schieleja zaznamujejo ekspresivnost, nemir, tesnoba, seksualnost, ljubezen in smrt. Foto: EPA
false
Schiele je svoj prepoznavni ekspresionistični slog razvil okoli leta 1910. Foto: EPA

Na razstavi, ki je uvod v oznamovanje 100. obletnice umetnikove smrti prihodnje leto, so predstavljene številne risbe, gvaši, akvareli, knjige, fotografije in plakat, ki ga je Schiele zasnoval za 49. razstavo dunajskega društva Secesija. Ravnatelj Albertine Klaus Albrecht Schröder je na novinarski konferenci pojasnil, da v muzeju hranijo okoli 180 del avstrijskega ekspresionističnega mojstra Egona Schieleja (1890-1918) iz vseh obdobij umetnikovega ustvarjanja, 13 knjižnih ilustracij, pisma in fotografije ter nekaj osebnih predmetov.

Muzejski fundus je predstavljal osnovo za razstavo, ki so jo dopolnili še s približno 20 deli iz drugih avstrijskih in svetovnih zbirk, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Tematsko je razstava razdeljena na 15 sklopov, ki dokumentirajo slikarjev umetniški razvoj ter vlogo njegovih prijateljev, umetniških kolegov in modelov. Med slednjimi je bila tudi njegova večletna sopotnica Wally Neuzil, ki jo je pozneje zapustil zaradi mlajše sosede in poznejše žene Edith Harm.

Od vpliva secesije do ekspresionističnega sloga
V zgodnjem obdobju ustvarjanja je bil Schiele pod vplivom secesije in Gustava Klimta, ki je bil tudi njegov prijatelj in mentor, ter Oskarja Kokoschke. Že okoli leta 1910 je nato razvil svoj lastni, prepoznavni umetniški izraz v ekspresionističnem slogu. Na njegovih platnih so začela dominirati gola, bolna in deformirana telesa z močno izraženo seksualno energijo, s čimer je rušil moralne družbene konvencije na začetku 20. stoletja.

Nekonvencionalno je bilo tudi njegovo življenje, kar je izzvalo jezo tedanjih konservativnih krogov. Zaradi erotičnih risb so ga obtožili širjenja pornografije in pohujševanja mladoletnih, zato je 25 dni preživel v zaporu. Tam je ustvaril kar 120 del, ki jih prevevata tesnoba in žalost.

Mladi Schiele se je s 16 leti vpisal na dunajsko likovno akademijo, a jo je po dveh letih zapustil ter z vrstniki ustanovil skupino Nova umetnost. Vrhunec umetniškega priznanja je doživel na 49. razstavi dunajske Secesije leta 1918. Njegov vzornik Klimt je umrl le nekaj tednov pred njenim odprtjem, nekaj mesecev zatem pa je umrl tudi Schiele, star 28 let. Kljub kratkemu življenju je ustvaril približno 330 oljnih slik ter več kot 2500 risb.

Razstava bo na ogled do 18. junija.