Razstava, katere del je tudi instalacija lutke trupla Michaela Browna v naravni velikosti, je tarča kritik številnih aktivistov. Stvaritev, ki je delo v New Orleansu živeče umetnice s psevdonimom Ti-Rock Moore, je kot "nagnusno in motečo" odpisal tudi oče v Fergusonu ustreljenega mladeniča, Michael Brown starejši; pravi, da se umetnica o instalaciji z njim ni posvetovala. "Nič nimam proti osebi, ki je to ustvarila, želel pa bi si, da bi stopila v stik z obema stranema družine," je povedal za Fox News.

Brownova mama Lesley McSpadden je prišla na odprtje razstave in vodstvo galerije prosila, naj umetnino o njenem sinu prekrijejo. To je sicer eden od peščice kosov na razstavi, ki niso na prodaj.

Inštalacija je samo eden od približno 50 eksponatov, ki skupaj tvorijo razstavo Confronting Truths: Wake Up! (Soočenje z resnicami: Zbudi se!) v galeriji Guichard v Chicagu.

Moorova je pojasnila, da njena stvaritev predstavlja "privilegij belcev v Ameriki in kako to že več generacij negativno vpliva na temnopolto skupnost".

Tudi drugi eksponati sledijo isti rdeči niti: eden je na primer belo platno z napisom "Belski privilegij, zadnje oporišče psihološke pozabe", pa neonski napis Strange Fruit (verjetno referenca na istoimensko pesem Billie Holiday, ki tematizira linčanje temnopoltih) in konfederacijska zastava ZDA, popisana z imeni devetih žrtev pobojev v Charlestonu.

Ima svetlopolta avtorica pravico do take umetnine?
Umetničina odločitev, da bo naredila dvojnik Brownovega trupla, je sprožila obtožbe, da si (bela) ustvarjalka "prilašča telesa temnopoltih". Afriškoameriški kulturi posvečena revija The Root denimo piše, da je sama umetnina "zelo učinkovita definicija belskega privilegija". "Beli umetniki mislijo, da si lahko umetniško prilastijo smrti temnopoltih, se hkrati odrešijo belske krivde in požanjejo hvalo zaradi svojega 'poguma'."

Hotela je "načeti pogovor"
Umetnica je na take in podobne kritike tudi že odgovorila. "Moteče podobje je bilo od nekdaj uporabljano v umetnosti, in to s ciljem začenjanja pogovorov. Prek njegove smrti sem hotela podati komentar brutalne resničnosti rasizma v tej deželi," je pojasnila za The Huffington Post. "Na žalost sem s ponovnim obujanjem te tragedije marsikoga razburila, a mislim, da bodo debate, ki se zaradi tega začenjajo, koristne pri iskanju novih poti."

Galerija bo deset odstotkov od zaslužka razstave podarila dobrodelni organizaciji, ki se zavzema za konec policijskega nasilja. "Postavitev mora obstati, ker moramo razumeti, kaj belski privilegij dela afriškoameriški skupnosti," je za The Guardian komentirala solastnica galerije Frances Guicard.