Gre za osmo postavitev iz Arteast 2000+ (največ razstavnih predmetov je iz te zbirke, nekaj pa so si jih tudi izposodili), z njo pa razlagajo zbirko in muzej kot orodji za vzdrževanje utopične zavesti.

Po besedah direktorica Moderne galerije in MSUM Zdenke Badovinac, ki je razstavo zasnovala s sokustosinjo Bojano Piškur, želi razstava redefinirati pojem utopije in razmisliti, kako lahko muzej in umetnost vzdržujeta utopično zavest kot nekaj, kar je pomembno v smislu ustvarjalnosti in zamišljanja boljšega sveta. Muzej, ki sledi svojemu poslanstvu, se po njenih besedah ukvarja s stvarmi, ki presegajo dnevni diktat pridobitništva ter samega sebe ponuja kot utopistični prostor.

Utopična zavest ni pri vseh muzejih prisotna v enaki meri in na enak način, temveč je po besedah Badovinčeve odvisna od konkretnih družbenih razmer. Na razstavi se ukvarjajo s posebnostjo utopij v vzhodnoevropski umetnosti, ki pretežno deluje v nizkoproračunskih pogojih.

V svetu harmoničnih drugačnosti
Zbirka Arteast 2000+ govori o razliki med kulturo in umetnostjo ter o tem, da ima vzhodnoevropska umetnost več skupnega s sočasno umetnostjo tujih kultur kot z obrambo domačih čistih tradicij. V času, ko se nekatere države nekdanjega socializma obdajajo z bodečo žico, da bi obvarovale krščanski svet in svojo kulturo, treba poudariti bolj kot kdaj koli doslej. V času, ko se pred nami lomi utopija sveta harmoničnih drugačnosti, je treba o drugosti misliti kot o nečem nepomirljivem.

Z razstavo se, kot je pojasnila Badovinčeva, prav tako sprašujejo, kakšen model muzeja ustreza pretežno slabim delovnim razmeram umetnikov in institucij v postsocialističnem svetu in interesu, ki daje drugosti prednost pred identiteto, produkciji znanja pred nedvoumnimi kulturnimi trofejami, nastajanju pred institucionalizacijo.

Utopistični koncept trajnostnega muzej
Postavitev ponuja v odgovor utopistični koncept trajnostnega muzeja, ki gradi na svojem lastnem znanju in ki se vedno znova bogati s tem, kar hrani. To pomeni, da vedno znova predeluje svoje zbirke in arhive ter na podlagi tega ustvarja presežke ter se povezuje z lokalnimi skupnostmi v dialog. S tem podaja predloge, kako lahko delujejo tudi druge družbene strukture, kako se je mogoče izogniti pridobitniški logiki in vzpostaviti suveren dialog z globalnim svetom.

Poleg del iz zbirke Arteast 2000+ je predstavljenih tudi nekaj del iz z nacionalne zbirke Moderne galerije, nekaj pa so jih za to priložnost posodili tudi posamezni umetniki in zagrebški Muzej sodobne umetnosti. Razstava Nizkoproračunske utopije bo odprta do 11. septembra.