Pogačnik in Fiškin se tako vračata na prizorišče, kjer sta svoje delo že razstavljala. Pogačnik, ki se je s projektom Družina v Šempasu leta 1978 tam predstavljal v sklopu jugoslovanskega paviljona v Giardinih bienala, se v Benetke vrača v dvojni vlogi. OHO bo, kot je povedal za časnik Delo, predstavljen historično, z dokumentacijo iz newyorškega muzeja MoMA, tukajšnje Moderne galerije in najbrž še od kod, od ohojevskih del pa z videom OHO - Poletni projektiNaška Križnarja, ki je bil leta 1970 predstavljen na razstavi v muzeju MoMA. Ob tem bo umetnik predstavil tudi lastno produkcijo. Gre za risbe in knjige, s katerimi po ponazoril svoj odnos do tega vodnega mesta. Ob tem bo vzpostavil mrežo primerjav Benetk s Parizom in Londonom, hkrati pa ob razstavljenem napoveduje tudi spremljajoče dejavnosti, predstavitev svojih razmišljanj v živo. Obiskovalcem bienala pripravlja tudi izbor svojih telesnih in duhovnih vaj Dotik Gaje, ki jih namenja duhovnemu razvoju človeka in vzpostavitvi dialoga z naravo.

Fiškin, umetnik ruskega rodu, ki od leta 1996 deluje v Sloveniji - zastopal jo je na 51. Beneškem bienalu v sezoni 2005 s projektom Še en hiter dan, ki je bil na ogled v tedaj še v slovenskem paviljonu v Galeriji A + A. Kot je povedal za časnik, se bo v okviru paviljona Čas in neskončnost predstavil s projektom Vrata. Na ogled bo v parku Vrt devic v Arzenalu.

Nazadnje so bili slovenski umetniki na selektorskih razstavah prisotni leta 2003, ob 50. bienalu s temo Sanje in konflikti; diktatura gledalca, ko je Igor Zabel, tedaj med kustosi, ki jih je k bienalu povabil umetniški direktor Francesco Bonami, v svoje Individualne sisteme uvrstil Marka Peljhana in skupino Irwin, njegov kolega Carlos Basualdo, prav tako član skupine kustosov, pa na lastno Strukturo preživetja še Marjetico Potrč.

Nika Autor o utišanih zgodbah
Kot je znano, bo v nacionalnem paviljonu Slovenijo zastopala Nika Autor, predstavila pa se bo tudi v Arzenalu. Podobno kot v preteklih letih bo tudi prek različnih vizualnih materialov razmišljala o skritih, utišanih zgodbah, o opresiranih življenjih. Z uporabo in razumevanjem forme obzornika, dokumentarnega filma, esejističnega filma kot forme angažiranih praks v času, ki potrebuje upor prek podobe in besede, se bo ukvarjala z vprašanji družbene realnosti.