Janez V. Valvasor/Andrej Trost: Wagensperg - Bogenšperk (Grafični list št. 285 iz Topografije sodobne vojvodine Kranjske/Topographia Ducatus Carnioliae modernae, Bogenšperk 1679). Foto:
Janez V. Valvasor/Andrej Trost: Wagensperg - Bogenšperk (Grafični list št. 285 iz Topografije sodobne vojvodine Kranjske/Topographia Ducatus Carnioliae modernae, Bogenšperk 1679). Foto:
Bogdan Borčič
Borčič, eno klasičnih imen slovenskega povojnega slikarstva in t. i. ljubljanske grafične šole, je sprva prodrl z značilnimi likovnimi razmišljanji o organskih oblikah, zlasti o motivu školjke in njegovi simboliki, v zadnjem obdobju pa z zanimivo različico minimalistične abstrakcije z izrazito tankočutnim izčiščenim obravnavanjem slikarske strukture. Ob grafiki se je slikarstvu intenzivneje posvetil v petdesetih in šestdesetih letih, ponovno pa se mu posveča od srede osemdesetih let. Foto: GPN Kranj
Bogenšperk
Že leta 1689 je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske Grad Bogenšperk opisal raziskovalec in polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je na tem gradu preživel dvajset let svojega življenja (1672–1692). Foto: MMC RTV SLO

Valvasorjevi grafični dnevi so nadaljevanje cikla grafičnih razstav uveljavljenih umetnikov, ki so jih leta 2012 začeli z razstavo Carta incognita Hama Čaverka in nadaljevali z razstavo Lirični svetovi Janka Orača (2013). Letos so tako kot uvod v Valvasorjeve grafične dneve na gradu Bogenšperk odprli razstavo enega najvidnejših predstavnikov ljubljanske grafične šole Bogdana Borčiča.

Borčič je za svoje delo prejel številna domača in mednarodna priznanja, leta 2005 je prejel tudi Prešernovo nagrado. Njegova dela so v zbirkah številnih svetovnih muzejev. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je urejen Grafični kabinet Bogdana Borčiča s 1.046 grafikami.

Kustos Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović želi z izborom grafičnih listov v galeriji gradu Bogenšperk prikazati linijo avtorjevega študioznega pristopa pri postopni graditvi lastne minimalistične avtorske poetike in njegov nenehni stik s svetovnimi smernicami. Borčič bo ob razstavi tudi prispeval grafiko za Grafično zbirko Bogenšperk.

Umetniška delavnica
Pri projektu Valvasorjevi grafični dnevi so moči združili Javni zavod Bogenšperk, Tehniški muzej Slovenije, Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki ter slikar in grafik Janko Orač. V juliju bo tako za pet dni znova oživela Valvasorjeva grafična delavnica, v kateri bo šest mednarodno uveljavljenih grafičnih umetnikov ustvarjalo grafike v klasični tehniki globokega tiska. Nastale grafike bodo razstavljene na jesenski razstavi in bodo na gradu ostale kot del Grafične zbirke Bogenšperk.

Kako je grafična umetnost prišla na Slovensko?
Slovenski plemič, učenjak in polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je grafični zavod - bakroreznico in tiskarno za bakroreze na Bogenšperku ustanovil 12. aprila 1678. Bila je prva te vrste na slovenskih tleh, zato predstavlja tudi začetek prvega velikega poglavja v grafični umetnosti na Slovenskem.

Rezultat 11-letnega delovanja Valvasorjeve tiskarne so domala vsi bakrorezi, ki so odtisnjeni v njegovih knjigah, vključno z bakrorezi v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Valvasor je na gradu hranil tudi zbirko grafičnih listov (več kot 8.000), ki jih je nakupil po Evropi in dopolnil z grafikami domačih, bogenšperških umetnikov. Leta 1685 je grafične liste tematsko uredil in dal vezati v 18 zvezkov velikega formata.

Del dediščine smo izgubili na Hrvaško
Zbirka je bila del njegove izjemne knjižnice na Gradu Bogenšperk, ki jo je moral zaradi velikih stroškov, povezanih z delovanjem grafične delavnice in izdajo Slave vojvodine Kranjske, prodati in jo še danes hranijo v zagrebški metropolitanski knjižnici.