Priznani vsestranski umetnik, ki v svojem gledališkem, likovnem in filmskem delu razglablja o življenju in smrti ter transformacijah družbe in človeka, tokrat razstavlja pod naslovom Vitez brezupa/Bojevnik lepote. Kot že tolikokrat poprej se je tudi v svojem tokratnem projektu zatekel tudi k ikonografiji živali. Ob klasična platna Ermitaža je postavil nagačene živali, uveljavljene nosilke simbolike preteklih dob, kot so labod, pes ali zajec. Na ogled so skulpture živalskih okostij in pa hibridni kipi, ki združujejo človeške in živalske dele.

Umetnika pri živalih privlači njihova inteligenca, intuicija, instinkt, po čemer so po razvoju daleč pred človekom, pravi. "Živali so najboljši doktorji in filozofi na svetu," je prepričan Fabre.

Z instalacijami z nagačenimi živalmi je razburil tako zagovornike pravic živali kot ljubitelje umetnosti, ki menijo, da takšna dela ne sodijo v Ermitaž. V muzeju, ki sicer odsvetuje ogled razstave mlajšim od 16 let, na kritike odgovarja z razlago, da Fabre, ki se s svojimi instalacijami naslanja na dela flamskih mojstrov Petra Paula Rubensa in Jacoba Jordaensa, v svojem delu raziskuje teme življenja in smrti.

V bran starim mojstrom
"Po naših opažanjih so najbolj kritični tisti, ki si razstave sploh niso ogledali (o njej pa berejo na spletu)," je v izjavi za javnost dejal Dmitrij Ozerkov iz muzejskega oddelka za moderno umetnost. "Tisti, ki so si razstavo ogledali, razumejo, da temelji na zelo kompleksni ideji. Ne gre za preproste bleščeče stvari, ampak za zapleten kulturni proces, način, s katerim sodoben umetnik brani staro umetnost pred barbarskostjo," je dodal. Podobno je razstavo razumela obiskovalka razstave, študentka Maria Abramenko, ki je za Reuters dejala, da Fabre spodbuja ljudi, da se zavejo stvari, ki jih obdajajo.

Fabre, čigar tako gledališko kot likovno ustvarjanje je imelo večkrat priložnost spoznati tudi slovensko občinstvo, v Ermitažu predstavlja tudi osem svojih filmov.