Rembrandt van Rijn je celopostavna poročna portreta Maertena Soolmansa in Oopjen Coppit v naravni velikosti naslikal leta 1634. Foto: Rijksmuseum
Rembrandt van Rijn je celopostavna poročna portreta Maertena Soolmansa in Oopjen Coppit v naravni velikosti naslikal leta 1634. Foto: Rijksmuseum
Rembrandt
Muzeja si bosta sliki izmenjavali najprej na vsakih pet, nato osem let. Vselej pa morata biti razstavljeni skupaj. Foto: EPA
Louvre
Konec februarja bodo sliki najprej razstavili v pariškem Louvru, po treh mesecih pa ju selijo v amsterdamski Rijksmuseum. Foto: EPA

Nizozemci so prispevali za moški portret, Francozi za žensko polovico, s podpisom "Rembrandtovega sporazuma" pa sta se obe strani zavezali, da morata biti platni vselej razstavljeni skupaj. Kot poroča Art Newspaper, so celopostavna portreta od francoskega bankirja Érica de Rothschilda prek posrednice Christie’s kupili za 160 milijonov evrov.

Izmenično razstavljeni v Louvru in Rijksmuseumu
Trenutno sta obe sliki iz leta 1634 v restavratorski delavnici Louvra, kjer bodo opravili manjše čiščenje. Pariški javnosti ju bodo prvič predstavili konec meseca, po treh mesecih pa bosta sliki prav toliko časa na ogled še v Rijksmuseumu. Sledil bo celovit restavratorski poseg, ki ga bodo izvedli v Amsterdamu, nato si ju bosta muzeja izmenjavala. Vsak ju bo javnosti predstavljal po pet let, pozneje bodo časovni razpon podaljšali na osemletno obdobje. Louvre in Rijksmuseum bosta vsaj do nadaljnjega tudi edini razstavišči, kjer si bo sliki mogoče ogledati, saj ju je po pogodbi prepovedano posojati drugim institucijam.

Nekaj podobnega sta pred časom izvedli londonska in škotska narodna galerija, ki sta med letoma 2009 in 2012 za 95 milijonov funtov (dobrih 131 milijonov evrov) kupili Tizianovi platni Diane in Akteona. To je bila doslej rekordna cena, ki jo je za nakup umetnine namenil kateri koli državni muzej v Evropi in ZDA, drugačne zneske si lahko privoščijo denimo v Katarju, kjer so februarja lani za Gaugionovo sliko dveh tahitijskih deklet odšteli 300 milijonov dolarjev.

Da bi sliki ostali dostopni javnosti
V družino Rothschild sta Rembrandtova portreta prišla leta 1877, ko jo ju odkupila od neke nizozemske družine. Sprva jo je Nizozemska skušala dokupiti sama, saj so po besedah tamkajšnje ministrice za kulturo Jet Bussemaker v tem videli edini priložnost za preprečitev, da bi sliki prišli v zasebne zbirke naftnih šejkov. Vendar pa pogajanja, v katerih so skušali prepoloviti ceno, niso bila uspešna, zato so se pozneje povezali s Francijo.
"Menimo, da bi javnost morala imeti ves čas priložnost, da portreta občuduje skupaj, enkrat v Rijksmuseumu in drugič v Louvru, da bi bila tako dostopna najširši javnosti, tako mladim kot starejšim,"
je septembra lani po razglasitvi združitve moči obeh držav dejala nizozemska ministrica.

Portreta Maertena Soolmansa in Oopjen Coppit, ki sta naslikana v naravni velikosti, sta po ocenah strokovnjakov edinstveni deli zgodnjega slikarjevega obdobja. Rembrandt van Rijn (1606-1669) velja za ključno figuro nizozemske zlate dobe in enega najboljših mojstrov portretnega slikarstva, čigar obsežen opus obsega 700 slik, 300 grafik in več kot 1.600 risb.

Poročna portreta sta v zasebnih zbirkah že 400 let, javnosti pa sta bili v zadnjih 150 letih na ogled enkrat samkrat, in sicer leta 1956 v Rotterdamu.