Dokumentarno-arhivska razstava o življenju Hermana Potočnika - Noordunga bo v Slovenj Gradcu na ogled do konca oktobra. Foto: Koroški pokrajinski muzej
Dokumentarno-arhivska razstava o življenju Hermana Potočnika - Noordunga bo v Slovenj Gradcu na ogled do konca oktobra. Foto: Koroški pokrajinski muzej
Vesoljski muzej v Vitanju ni zgolj poklon in spomenik Hermanu Potočniku - Noordungu, ampak je namenjen tudi tamkajšnjim prebivalcem. Je mesto srečevanja in dnevna soba kraja. S svojo pojavnostjo ni le simbolno pomembna lokalna stavba, temveč tudi nov, prepoznaven objekt na kulturnem zemljevidu Evrope, so lani zapisali žiranti zlatih svinčnikov, strokovnih priznanj za dosežke na področjih arhitekture. Foto: Arhiv avtorja KSVET Vitanje
Herman Potočnik - Noordung
Kljub nekaterim navedbam, da je Herman Potočnik v Vitanju preživel svoje najzgodnejše otroštvo, po Premzlovih besedah ni nobenega dokaza, da bi Potočnik kdaj prebival v tem kraju. Pravzaprav je edina Potočnikova vez z Vitanjem ta, da se je leta 1809 tam rodil njegov ded. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla danes ob 19.00 v Slovenj Gradcu odpira razstavo Herman Potočnik - Noordung. Življenjepis v besedi in sliki. Avtor razstave Primož Premzl bo ob odprtju predstavil nova arhivska dejstva o Potočnikih, ki potrjujejo izvor družine iz Slovenj Gradca.

Znano je, da se je pionir vesoljske tehnologije Herman Potočnik - Noordung rodil leta 1892 v Pulju očetu iz Slovenj Gradca, ki je služboval kot kirurg in visok mornariški častnik v avstro-ogrski vojni mornarici. Kot je povedala direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu Brigita Rajšter, je doslej veljalo, da je oče Hermana Potočnika Noordunga izviral z območja bližnje Uršlje gore.

Popravek v družinski zgodovini
Novo dokumentarno gradivo, ki ga je zbral Premzl, pa kaže, da se je oče rodil v meščanski družini v središču Slovenj Gradca. Drevi bodo tako po besedah Rajšterjeve predstavljena nova dognanja, da so bili Potočnikovi predniki bogata slovenjgraška meščanska družina, ki se je ukvarjala z usnjarstvom.

Leta 1894 je oče Hermana Potočnika - Noordunga umrl, mati pa se je odločila, da se s tremi otroki preseli v Maribor, kjer je Herman leta 1903 končal petletno deško ljudsko šolo. Šolanje je nadaljeval na vojaški nižji realki v bližini Dunaja, pozneje pa še na Moravskem, kjer je opravil tudi maturo.

Na frontah prve svetovne vojne
Zatem je obiskoval tehnično inženirsko vojaško akademijo v Mödlingu in postal leta 1913 inženirski poročnik, strokovnjak za železniške in mostovne gradnje. Med prvo svetovno vojno je bil na bojiščih v Srbiji, Bosni, Galiciji in na soški fronti. Leta 1915 je napredoval v nadporočnika. Zaradi tuberkuloze je bil leta 1919 predčasno upokojen kot kapetan. Istega leta je prestopil iz Rimskokatoliške v Eangeličansko cerkev augsburške veroizpovedi.

Leta 1925 je na Tehniški visoki šoli na Dunaju diplomiral. Leta 1929 je v Berlinu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal knjigo Problem vožnje po vesolju - raketni motor, s katero je postal izmed utemeljiteljev vesoljske tehnike. V njej je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem.

Nov dvojezični nagrobnik
Umrl je leta 1929, pokopan je bil na osrednjem dunajskem pokopališču, ker pa ni imel potomcev, je do sredine 60. let 20. stoletja za njegov grob skrbela bratova žena. Zaradi neplačane najemnine je bil leta 1967 grob oddan v najem drugemu najemniku; nagrobno ploščo so zakrili z novim nagrobnikom. Lokacijo groba so ponovno odkrili šele leta 2012. Pred slabim mesecem, 11. aprila, pa so pionirju vesoljske tehnike na evangeličanskem delu osrednjega dunajskega pokopališča Simmering odkrili dvojezični nagrobnik.

Noordung nas bo zastopal v Benetkah
V Sloveniji so Potočniku v spomin postavili Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT). Vizualna podoba centra, katerega pobudnik je bil Dragan Živadinov, izhaja iz načrta prve geostacionarne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, kot ga Potočnik objavil v Problemu vožnje po vesolju.