Ilustracije Marjance Jemec Božič krasijo več kot 130 knjig. Foto: Emka
Ilustracije Marjance Jemec Božič krasijo več kot 130 knjig. Foto: Emka
Hinko Smrekar
Nagrada za življenjsko delo nosi ime po Hinku Smrekarju, umetniku, ki je Slovence navdušil za karikaturo.
Martin Krpan
Ilustracije so sredstvo, ki pomaga otrokom privzgojiti ljubezen do branja. Foto: Cankarjev dom

Slovenska ilustratorka je letošnja dobitnica nagrade za življenjsko delo Slovenskega bienala ilustracije in tako tudi "uradna" naslednica slovitega slovenskega slikarja, karikaturista in ilustratorja Hinka Smrekarja, po katerem je nagrada dobila ime.



Leta 1928 rojena ilustratorka je svojo ilustratorsko govorico razvijala v več kot 130 knjigah. To niso le slikanice, ampak tudi številni učbeniki, ilustracije Marjance Jemec Božič pa so krasile tudi številne letnike otroškega in mladinskega periodičnega tiska. Ko računalniške ilustracije še nismo poznali, je Marjanca Jemec Božič soustvarjala tudi televizijski program za otroke. Za oddaje Televizije Slovenija je na stekla zarisala številne zgodbe, ki so pozneje zasijale na televizijskih ekranih.

Pohajkovanje med resničnostjo in sanjami
Tako kot delo vsakega mojstra ilustracije tudi delo Marjance Jemec Božič izkazuje moč avtoričine domišljije in njeno hkratno sposobnost za izrazito realističen ilustratorski izraz. Njene slikovne zgodbe so tako obenem prepričljive in otorokom vzbujajo občutek, da sledijo resničnim dogodkom v resničnem svetu, obenem pa ji uspe naslikati sanjski svet, o katerem govorijo zgodbice za otroke.

To ilustratorki uspeva tudi, kadar se odloči za črno-belo tehniko, ki je ena od posebnosti njenega dela. Po mnenju žirije zna Marjanca Jemec Božič s črno-belimi ilustracijami ustvariti poglobljeno lirično, dramatično ali humorno ozračje.

Boj za status ilustracije
Slovenski bienale ilustracije bo med 15. novembrom in 14. januarjem 2007 že sedmič predstavil izdelke, ki so jih slovenski ilustratorji ustvarili v zadnjih dveh letih. Kot taka skuša preireditev pomagati "privzgojiti" ljudem spoznanje, da je ilustracija slikarstvu, kiparstvu in grafiki enakovredna likovna zvrst in ne le sredstvo za zabavanje otrok, ki ljubezen do branja pridobivajo ob listanju slikanic.

Ilustracijo kot umetnostno samosvojo disciplino likovnega ustvarjanja sta Cankarjev dom in ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov prvič predstavljala leta 1993, ko je potekal prvi Slovenski bienale ilustracije. Bienale je do zdaj petkrat izpostavil po enega ustvarjalca, ki je s svojim avtorskim pristopom zaznamoval slovensko ilustracijo. Prva nagrajenka za življenjsko delo je bila Marlenka Stupica, v naslednjih letih pa so ji sledili še Ančka Gošnik Godec, Jelka Reichman, Marija Vogelnik in Milan Bizovičar.

O tistih, ki razvijajo novo govorico ilustracije
Pregled ustvarjanja slovenskih ilustratorjev poudarja posebno skupino avtorjev, ki posebej v zadnjih letih bogatijo slovensko ilustracijo. Ob znanih umetnikih se namreč uspešno uveljavljajo tudi mlajši avtorji, ki prinašajo nove likovne rešitve, svežo avtorsko poetiko, modernejši likovni izraz, v tradicionalno ilustracijo pa vnašajo tudi prvine stripa, filma in sodobnih elektronskih tehnologij.

Nekaj predstavnikov tega novega vala ilustracije se je znašlo tudi med 57 ilustratorji, ki jih je žirija v sestavi Barbara Boltar, Maruša Avguštin, Matjaž Schmidt, Kamila Volčanšek in Nina Pirnat Spahiš izbrala izmed 80 avtorjev, ki so svoja dela prijavili na razpis Bienala slovenske ilustracije. Med temi avtorji se skrivajo tudi tisti, ki bodo ob odprtju razstave prejeli Smrekarjevo nagrado ter druge plakete in priznanja.