Ulična fotografija, v sklopu katere ga je pritegnilo predvsem okolje rodnega Maribora, je bil torej le del Čerinovega opusa, drug, precej odmevnejši, je bil ženski akt. Ženska figura ga je začela zanimati konec šestdesetih let 20. stoletja, intenzivneje pa se ji je posvetil v naslednjih desetletjih.

Kontinuiteta posvečanja ženskemu aktu
O njegovem aktu je ob 40-letnici fotografovega ustvarjanja Breda Kolar Sluga zapisala zakole: "Meje akta so težko premakljive, čeprav so avtorji tvorili zgodovino z različnimi koncepti, prezentacijskimi posebnostmi, z različnimi socialnimi in lastnimi ambicijami ustvarjanja znotraj teme. K tej obsežni zgodbi bi lahko dodali, da je fotograf Bogo Čerin prehodil različne poti, ki so sorodne tudi drugim, a je eden redkih, ki se v prostor slovenske fotografije akta vpisuje s kontinuiteto ustvarjanja. V celotnem opusu bi lahko razbrali štiri različne faze, ki sovpadajo z desetletji, v katerih so nastale."

Čerin je o fotografiji tudi pisal, bralci Večera so lahko prebirali njegove prispevke o tej vrsti umetnosti in fotografskih razstavah. Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je predaval fotografsko oblikovanje, bil je pobudnik ustanovitve Fotogalerije Stolp v Mariboru, ki so jo odprli leta 1989, ter med letoma 1989 in 1994 tudi njen vodja. Bil je tudi predsednik Fotokluba Maribor in član umetniškega sveta Fotografske zveze Slovenije.

Prav tako je bil častni član številnih društev in fotografskih zvez, tudi Londonskega salona fotografije, ki ga je kot prvega slovenskega mojstra fotografije sprejel v svoje vrste leta 2000. Večkrat je bil sedel v žirijah na mednarodnih fotografskih salonih doma in v tujini. Pod njegovim mentorstvom je bilo izvedenih več fotografskih delavnic. Za svoje delo je večkrat nagrajen, med drugim tudi s prestižno nagrado Mednarodne fotografske zveze.

Čerinove fotografije bodo v Vetrinjskem dvoru na ogled do 24. avgusta.