Miha Maleš je na razstavi predstavljen kot grafik in ilustrator s svojimi zgodnjimi deli in ljubim motivom deklice, podobami ljubezni in notranjega razpoloženja. Foto: Kamniški muzej
Miha Maleš je na razstavi predstavljen kot grafik in ilustrator s svojimi zgodnjimi deli in ljubim motivom deklice, podobami ljubezni in notranjega razpoloženja. Foto: Kamniški muzej
Karel Zelenko
Kamniški muzej je iz svojih zbirk izbral tudi dela Karla Zelenka z njegovo prepoznavno nežno in tenkočutno liriko. Foto: Kamniški muzej
France Mihelič
Loški muzej je izbral dela iz dveh nosilnih zbirk domačih umetnikov, ki sta bila močno vezana na figuraliko na papirju - Franceta Miheliča in Iveta Šubica. Foto: Loški muzej

Likovna dela najprej razstavljajo v Loškem muzeju, zatem pa bo podobno kot postavitev Zakladi muzejev na Gorenjskem potovala tudi po drugih muzejskih stavbah. Galerijsko dejavnost šestih gorenjskih muzejev želijo predstaviti skozi motiviko in osnovno ploskev, ki sta prisotna v vseh enotah. Razstava Lirika črte tako obsega delo na papirju, pri čemer tehnika ne igra bistvene vloge.

Skupna točka je motivika figure
Razstavljena so v tehniki raznovrstna dela pomembnih slovenskih umetnikov, ki so prispevali v galerijske fonde posameznih muzejev, hkrati pa z motiviko figure začrtuje rdečo nit razstave, v spremni besedi.
Gornjesavski muzej je za postavitev prispeval likovni cikel Božidarja Jakca z motivi železarstva in tovarniških elementov, Šivčeva hiša, ki deluje v okviru Muzejev radovljiške občine, prispeva ilustracije, Tržiški muzej, katerega stalna galerijska zbirka obsega številna dela umetnikov 20. in 21. stoletja, pa je za razstavo izbral dela tržiškega umetnika Davida Premrla.
Več desetletij združevanja moči
Pravzaprav ima sodelovanje muzejev na Gorenjskem že dolgo tradicijo. Sledimo mu vse od sedemdesetih in osemdesetih let, ko so pripravljali strokovne interdisciplinarne razstave o gradovih, protiturških taborih, mlinih in podobno. V zadnjih letih je bila prva skupna muzejska razstava o izgnancih Izgnani z domov, za katero se je sprva zdelo, da bo osamljen projekt.
A vendar so sodelovanje nadaljevali, ko so svoje muzejske zgodbe predstavili skozi značilne izbrane muzealije. Zgodba je pritegnila številne obiskovalce, pojasnjuje koordinatorica projekta Saša Bučan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ne gre pa zanemariti dejstva, da je močno povezala tudi kustose, ki so v projektu sodelovali.