Prvotni namen festivala, ki je želel približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, je presegel svoje okvire. Letošnji festival po Štromajerjevih besedah celo že nakazuje svojo morebitno prihodnost. Foto: Pixxelpoint na FB
Prvotni namen festivala, ki je želel približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, je presegel svoje okvire. Letošnji festival po Štromajerjevih besedah celo že nakazuje svojo morebitno prihodnost. Foto: Pixxelpoint na FB

Kot ljudi ne moremo in ne smemo soditi po barvi kože, nacionalnosti, videzu, znesku na bančnem računu in spolni usmerjenosti, tako tudi predmetov ne smemo in ne moremo razvrščati in ocenjevati po kriteriju, ali so umetnost ali niso. Koga to briga! Kdo si lahko vzame pravico, da sodi o tem?

Igor Štromajer, v uvodniku k razstavi
"Včasih si predstavljam, da bi bila moja očala enaka, kot sta jih nosila Allende ali Walsh, vendar so moja očala le »mimezis«. Vsak predmet je sam po sebi ideologija. Bilo bi iluzorno misliti, da je vsa jedra mogoče shekati," je ob svojem predmetu zapisal argentinski umetnik Ciro Múseres. Foto: Pixxelpoint
Začenja se festival Pixxelpoint

Festival se začenja danes ob 20.00

Sodelujoči umetniki so bili letos naprošeni, naj imenujejo neki predmet, lahko točno določen ali nekaj, kar so morali šele sestaviti. Na ta način so se približali temu, kar so umetniki želeli, da jih predstavlja na razstavi kot njihov umetniški objekt.

Čeprav se na videz zdi, da se letošnji festival nekoliko oddaljuje od multimedijske umetnosti, se Štromajer s tem ne strinja: "Danes v svetu umetnosti ne govorimo več o digitalnih, virtualnih, elektronskih umetnostih, ker je to nekaj, kar smo že prešli. Življenje okrog nas je popolnoma digitalizirano, zato se večina multimedijskih umetnikov že danes ukvarja s t. i. postdigitalno ali postinternetno umetnostjo, ki seveda vključuje tudi analogne stvari, kot so predmeti. Res pa je, da veliko teh reči izhaja iz interneta ali digitalnih umetnosti."

Prvotni namen festivala, ki je želel približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, je presegel svoje okvire. Letošnji festival po Štromajerjevih besedah celo že nakazuje svojo morebitno prihodnost.

Kot pravi direktorica novogoriškega kulturnega doma Pavla Jarc, se je festival predvsem v zadnjih nekaj letih pogumno lotil zahtevnega predstavljanja vrhunskih medijskih umetnikov, ki s svojimi deli premikajo meje in razumevanje vloge medijskih umetnosti. Zaradi tega se Nova Gorica po njenih besedah že umešča na svetovni zemljevid najsodobnejšega dogajanja na tem dinamičnem, vedno svežem in vznemirljivem, a zahtevnem umetnostnem področju.

57 umetnikov, tri lokacije
Na festivalu bo letos sodelovalo 57 umetnikov, ki se bodo s svojimi projekti, delavnicami, predavanji in performansi predstavili na več lokacijah v Novi Gorici in Gorici. Razstave bodo v Mestni galeriji Nova Gorica kot osrednjem festivalskem razstavišču, razstavnih prostorih Trgovskega doma v Gorici in na Visoki šoli za umetnost novogoriške univerze v Gorici.

Festival spremlja dvojezičen zbornik, v katerem so predstavljeni vsi projekti in sodelujoči umetniki oz. umetniške skupine. V elektronski obliki je dosegljiv na spletni strani festivala.

Kot ljudi ne moremo in ne smemo soditi po barvi kože, nacionalnosti, videzu, znesku na bančnem računu in spolni usmerjenosti, tako tudi predmetov ne smemo in ne moremo razvrščati in ocenjevati po kriteriju, ali so umetnost ali niso. Koga to briga! Kdo si lahko vzame pravico, da sodi o tem?

Igor Štromajer, v uvodniku k razstavi
Začenja se festival Pixxelpoint