Plakat za pomembno razstavo Barok na Slovenskem. Narodna galerija Ljubljana 1961, Vlasto Kopač, 70 x 48 cm. Foto: Narodna galerija
Plakat za pomembno razstavo Barok na Slovenskem. Narodna galerija Ljubljana 1961, Vlasto Kopač, 70 x 48 cm. Foto: Narodna galerija
Veno Pilon
Plakat za gostovanje Narodne galerije v Pragi leta 1927 je oblikoval Veno Pilon. Foto: Narodna galerija
Plakat
Plakat za razstavo portretnega slikarstva na Slovenskem od 16. stoletja do danes, Jakopičev paviljon, 1925, Oblikovanje: Matej Sternen, 23 x 22, cm. Foto: Narodna galerija

Zbirko plakatov, ki se je nabrala od ustanovitve Narodne galerije leta 1918, predstavljajo pod naslovom Plakati Narodne galerije. 100 let razstav. Galerijska zbirka plakatov obsega več kot 3.600 listov; do zdaj se je ohranilo 161 različnih plakatov, oblikovanih za promocijo stalnih galerijskih razstav, občasnih domačih in gostujočih razstav v Narodni galeriji ter razstav Narodne galerije, ki so gostovale po Sloveniji in v tujini.

Nekoč edini medij, ki je vabil na razstave
Plakat je vidno sporočilo, ki je bilo v prvih desetletjih obstoja Narodne galerije poleg periodičnega tiska edini medij, ki je nagovarjal prebivalstvo k obisku razstav. Kot močnejše sredstvo komuniciranja z ljubitelji lepih umetnosti pa kljub razvoju in uveljavitvi novih medijev ostaja vse do danes - tako pri nas kot v tujini, so ob razstavi plakatov zapisali v Narodni galeriji.

Ker so bili zgodnejši plakati namenjanji pešcem in počasnemu prometu, so obsegali več besedilnih elementov. Ker so bili namreč mimoidoči od plakata oddaljeni le nekaj korakov, je bil nagovor zagotovljen. Grafično podobo plakatov so zaupali slikarjem, pozneje tudi arhitektom. Snovali so predloge za tisk plakatov, na katerih pa je podoba dobivala vse pomembnejše mesto.

Plakat kot umetnina
Prve likovno opremljene plakate za Narodno galerijo so zasnovala velika slikarska imena, kot so Matej Sternen (1870-1949) za razstavo slovenskega portretnega slikarstva leta 1925, Veno Pilon (1896-1970) za gostovanje Narodne galerije v Pragi leta 1927 in Gojmir Anton Kos (1896-1970) za skupinsko razstavo Kos-Dolinar-Pavlovec dve leti pozneje.

Podobe plakatov med obema vojnama zaznamuje večja skromnost. Večji poudarek je bil na besedilnem delu, za njihovo podobo pa so poskrbeli tiskarski mojstri. Ta praksa se je delno nadaljevala tudi po letu 1945. V naslednjih 15 letih sta ob sodelovanju kustos in tiskar na plakat včasih umestila tudi reprodukcijo likovnega dela.

Prelomno leto za razstavne plakate Narodne galerije predstavlja leto 1961. Tedaj so za svojo uspešno razstavo Barok na Slovenskem naročili oblikovanje plakatov kar dvema arhitektoma - Vlastu Kopaču (1913-2006) in Janezu Valentinčiču (1904-1994).

V naslednjih treh desetletjih so plakate Narodne galerije ustvarjali arhitekti, slikarji in ilustratorji, pa tudi drugi neprofesionalni oblikovalci. V samostojni Sloveniji pa Narodna galerija oblikovanje plakatov naroča izključno profesionalcem.

Razstava, ki bo na ogled do 23. septembra, je del zaznamovanja stoletnice delovanja Narodne galerije.