Do 3. septembra bo na ogled 120 panojev s fotografijami pod skupnim naslovom Plečnikova simfonija Križank.

Fotografinja na ogled postavlja podobe izza zidov ljubljanskih Križank - zadnjega Plečnikovega dela, ki ga je ujela v svoj objektiv.

Ob razstavi je med drugim zapisala: "Plečnik je izhajal iz narave in čutenja glasbe, svetlobe in teme, piša vetra in sapice, poljuba zaljubljenca, plesnega ali baletnega koraka, dotika, pogleda." Plečnikova simfonija Križank je po besedah Slavinčeve napisana za vse in treba ji je le prisluhniti. Upa, da jo bodo obiskovalci "še lepše doživeli z njenimi očmi".

Arije iz Orfeja in zimzelene melodije
Za glasbeni del prireditve ob odprtju razstave, ki bo drevi ob 19.00, bodo z arijami iz baročne opere Orfej Claudia Monteverdija poskrbeli Klemen Torkar, Christina Thaler, Štefica Stipančević, Darko Vidic, Ana Grasselli, Andrej Makor, Darja Novak, Blaž Strmoje, Martin Logar in Izidor Erazem Grafenauer.

Sicer bo Monteverdijev Orfej, prva v celoti ohranjena opera, na sporedu Festivala Ljubljana 9. julija v SNG Opera in balet Ljubljana. Projekt je združil študente Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

V drugem delu prireditve bosta nastopila Classic Evergreen Orchestra in Eva Hren z izborom zimzelenih skladb iz zakladnice Slovenske popevke, so sporočili s Festivala Ljubljana.

Lipicanci na obisku
Alenka Slavinec se je rodila leta 1977 na Ptuju. Po študiju komunikologije je obiskovala newyorško filmsko akademijo. Danes je njena umetniška pot razpeta predvsem med Slovenijo in ZDA.

Kot fotografinja je nase opozorila s ciklom fotografij, ki jih je posnela v Kobilarni Lipica. Za razstavo je izbrala 20 fotografij lipicancev, ki zaznamujejo vsako leto samostojnosti Slovenije. Nekaj lipicancev bodo iz kobilarne pripeljali tudi na drevišnjo prireditev.

Ljubljana, Plečnikova mojstrovina
Med Plečnikovimi najbolj poznanimi deli v Ljubljani so cerkev sv. Frančiška v Šiški, stadion, zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Vzajemna zavarovalnica, Narodna in univerzitetna knjižnica, Žale, Uršulinska gimnazija in Tržnica.

Od ljubljanskih urbanističnih ureditev pa velja omeniti os Vegove ceste z iztekom na Kongresni trg in park Zvezda, nabrežje Ljubljanice in Gradaščice z vrsto mostov, Zoisovo cesto s Šentjakobskim trgom, park Tivoli ter Rimski zid.