Razstave
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 10 glasov Ocenite to novico!
Brežnjev in Honecker
Brežnjev in Honecker sta si vroč poljub pritisnila leta 1979 v Vzhodnem Berlinu. Ta prizor je postal eden izmed kultnih motivov preteklega stoletja. Foto: AP
Poljub
Auguste Rodin: La Baiser (1889). Foto: Wikipedia
Ljubezen in bolečina
Edvard Munch: Love and Pain (1895). Foto: Wikipedia
Mae West Lips Sofa
Po zgledu Dalíjevega kavča Mae West Lips Sofa iz leta 1937 (na sliki) je italijanska oblikovalska skupina Studio 65 leta 1972 ustvarila nekoliko bolj praktično različico in jo poimenovala Marilyn Bocca Sofa. Foto: EPA

Dodaj v

Poljubljanje po zgledu Rodinovega kipa ali pa pač Honeckerja in Brežnjeva

Poljub v umetnosti od leta 1880 dalje na razstavi
14. junij 2017 ob 21:37
Berlin - MMC RTV SLO

Razstavo v enem izmed nemških muzejev, ki se posveča tematiki poljubljanja, odpirajo s performansom, kjer se deset parov – in en dojenček – poljublja v različnih tematskih razstavnih prostorih.

Za sodelovanje v performansu v muzeju Bröhan, ki je v berlinskem okrožju Charlottenburg, se je sprva prijavilo kar 200 posameznikov, med katerimi so bile tudi samske osebe. Ta "miroljubni" projekt je zastavil umetniški par Römer + Römer, vendar ne gre za novo idejo, saj so ga prvič izvedli že leta 2003 v Berlinu in pozneje še v nemškem kraju Baden-Baden. "Obiskovalci morajo muzej enkrat doživeti tudi drugače," pravi polovica umetniškega dvojca Nina Römer.

Dotični projekt, ki je med drugim usmerjen v čutno doživetje umetnostne zgodovine, prikladno spremlja razstavo, ki sledi "umetnosti poljubljanja" vse od leta 1880 do danes in prinaša 120 umetnin 68 avtorjev.

Poljub, primeren le za oči odraslih moških
Najverjetneje je najzgodnejši slavni poljub iz marmorja izklesal Auguste Rodin in ga naslovil preprosto Le Baiser, torej Poljub. Morda si danes težko predstavljamo, da si je bilo mogoče ta kip nekoč ogledati le za zaveso in da so dostop do njega imeli le odrasli moški. Na aktualni razstavi v Berlinu pa je razstavljena zgodnja bronasta različica Poljuba.

V bližini Rodinovega brona so razstavili marmorni kip v naravni velikosti, naslovljen Erste Liebe (slov. Prva ljubezen). Stvaritev Axla Poulsena iz leta 1913 prikazuje mlad par, ki se kopa v omami sreče in čustev. Ne gre zanemariti podatka, da so umetnika pri tem navdahnile antične skulpture, s katerimi se je srečal med bivanjem v Rimu.

Na drugi strani obstaja tudi poljub smrti in ena najlepših upodobitev tega je serija slik, ki jih je med letoma 1893 in 1895 ustvaril Edvard Munch. Sam umetnik je serijo naslovil Love and Pain (slov. Ljubezen in bolečina), v zgodovino pa se je zapisala pod naslovom Vampyr. Slike prikazujejo žensko, ki poljublja moškega na vrat – ženska je demonizirano, ledeno bitje, ki moškega naravnost požira.

Od skrbi za zarod do kosa pohištva
Naj bo v glasbi, filmu, literaturi ali drami - povsod se pojavlja ta motiv. Poljub je star toliko kot človeštvo samo, vendar gre kljub njegovi prvinskosti tudi za simbolno kodo. Vendar še danes ni znano, kako je človeštvo pravzaprav prišlo do poljubljanja. Tudi znanstveniki si niso enotni pri svojih domnevah, da bi lahko šlo za rudimentarno gibanje, ki se je razvilo iz nege zaroda.

Dejstvo, da je poljub postal splošni del popularne kulture, pa dokazuje dejstvo, da je na neki način že mnogo let tudi eden izmed kosov notranje opreme, in sicer najpogosteje v obliki krvavordečega kavča v obliki ustnic, ki ga je leta 1972 zasnovala italijanska oblikovalska skupina Studio 65 in poimenovala Marilyn Bocca Sofa. Pri tem so izhajali iz nekoliko manj praktične stvaritve, ki jo je leta 1937 oblikoval Salvador Dalí in poimenoval Mae West Lips Sofa. In tudi ta italijanski kavč pogumno zaseda svoje mesto sredi razstavnega prostora v Berlinu.

Vodka kriva za vroč poljub svetovnih vodij?
Marsikje v Indiji na primer je poljubljanje na javnih mestih še zmeraj prepovedano, v nekaterih državah je poljubljanje med dvema moškima lahko kaznovano tudi s smrtno kaznijo. Po drugi strani pa na primer v Rusiji, ki ni prav naklonjena istospolnim parom, se poljuba med dvema moškima ne zavrača povsem. V času, ko je še stal berlinski zid, je t. i. bratski poljub veljal za močan simbol socializma.

"Nenameren" vroč poljub na usta, ki sta si ga izmenjala vodja Nemške demokratične republike Erich Honecker in generalni sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, je postal eden izmed kultnih motivov 20. stoletja. Legenda pravi, da je bila za zdrs ustnic voditeljev kriva večja količina vodke, ki je predtem stekla po njunih grlih.

Razstava Kuss. Von Rodin bis Bob Dylan je v berlinskem muzeju Bröhan na ogled do 3. oktobra.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
DAbears
# 15.06.2017 ob 03:48
Zbornaja pa Anar Hija kako se mata rada
Ples
# 15.06.2017 ob 01:05
Oh, poljubljanje pa nikogar ne zanima :(

Samo kri in strah pritegneta :(
Kazalo