Razstave
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 4 glasov Ocenite to novico!
Oton Župančič
V zbirkah slovenskih muzejev, knjižnic in arhivov je neznano število posmrtnih mask. Na sliki je maska pesnika, dramatika, prevajalca Otona Župančiča (1878-1949). Foto: sistory.si
Prežihov Voranc
Posmrtne maske za skupnost pomembnih osebnosti - politikov, znanstvenikov, umetnikov - so delovale kot eksploatacijski medij, vpet v natančno strukturirane politične in družbene projekte. Na sliki je maska pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893–1950). Foto: sistory.si

Dodaj v

Posmrtne maske kot rezultat ene najstarejših portretnih kiparskih tehnik

Razstava Odlivanje smrti v Galeriji Vžigalica
7. november 2017 ob 10:27
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Odlivanje posmrtnih mask je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik, v 19. stoletju pa je postala še posebej priljubljena, saj je sovpadla z družbenim uveljavljanjem meščanskega razreda, pri čemer so ključno vlogo odigrali tudi muzeji.

Odlivanje smrti je naslov razstave, ki jo odpirajo v Galeriji Vžigalica ter je del širšega istoimenskega raziskovalnega projekta umetnikov, znanstvenikov in skrbnikov kulturne dediščine.

Dotični raziskovalni projekt se osredotoča na prakso odlivanja, hranjenja in arhiviranja posmrtnih mask ter na njihovo večnamensko uporabnost. V jedru razstave je fenomen posmrtnih mask: kaj je posmrtna maska, čemu služi, je stvar preteklosti ali del žive, a spregledane kiparske prakse in kdo so ljudje, katerih obličja so bila nekoč odlita.

V lutki za vadbo umetnega dihanja ovekovečena utopljenka iz Sene, pri nas znana kot Ančka
Posmrtne maske so lahko tudi vir navdiha. Utopljenka iz Sene denimo že stoletje privlači umetnike, eno od replik njene posmrtne maske lahko najdemo tudi v zapuščini arhitekta Jožeta Plečnika, in že več kot petdeset let posoja svoje obličje lutki za vadbo umetnega dihanja.

Posmrtne maske za skupnost pomembnih osebnosti so delovale kot medij, vpet v natančno strukturirane politične in družbene projekte, so med drugim še zapisali na spletni strani Muzeja in galerij mesta Ljubljane, pod okriljem katerih deluje Galerija Vžigalica.

Morebitno sporna kulturna dediščina
Postavitev Odlivanje smrti je del raziskovalnega projekta Traces (Posredovanje spornih kulturnih dediščin z umetnostjo: Od intervencije h koprodukciji), ki ga financira Evropska unija. Projekt želi preseči uveljavljeno prakso umetniških posegov in posebno pozornost posveča razvoju metodologij sodelovanja umetnikov pri interpretacijah morebitne sporne kulturne dediščine.

Raziskave pojava in prakse izdelovanja posmrtnih mask se je lotilo Društvo za domače raziskave (Damijan Kracina, Alenka Pirman in Jani Pirnat) s sodelavci. S Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju restavratorstva ovenčani akademski kipar Viktor Gojkovič je prvo posmrtno masko odlil leta 1963 in odliva jih še danes. Nekaj jih je pristalo tudi v spletni bazi podatkov o posmrtnih maskah v slovenskih knjižnicah, muzejih in arhivih, ki jo v Društvu za domače raziskave urejajo v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino.

Podobe posmrtnih mask na enem mestu
Spletni portal oziroma spletni sistem slovenskega zgodovinopisja Zgodovina Slovenije - SIstory poleg dostopnih historičnih vsebin, relevantnih za proučevanje slovenske zgodovine, omogoča ustvarjanje raziskovalnih podatkov in njihovo uporabo v raziskovalnem okolju. Portal nastaja v sklopu programa Raziskovalne infrastrukture slovenskega zgodovinopisja na Inštitutu za novejšo zgodovino, na njem pa je trenutno mogoče najti skoraj 100 fotografij posmrtnih mask.

Razstavo Odlivanje smrti v Galeriji Vžigalica odpirajo drevi ob 20. uri, na ogled bo do 24. decembra.

P. G., foto: sistory.si
Prijavi napako
Komentarji
mend055
# 07.11.2017 ob 15:01
...Tudi poučno!
Kazalo