V Narodni galeriji so poskusno že povezali dela iz sicer ločenih slovenske in evropske zbirke v premostitveni zbirki, ki je bila na ogled med prenovo Narodnega doma in je združevala okoli 150 umetnin. Foto: BoBo
V Narodni galeriji so poskusno že povezali dela iz sicer ločenih slovenske in evropske zbirke v premostitveni zbirki, ki je bila na ogled med prenovo Narodnega doma in je združevala okoli 150 umetnin. Foto: BoBo
Perice ob Ljubljanici
Jožef Petkovšek je sliko Perice ob Ljubljanici naslikal leta 1886. Naslikana lokacija je še danes prepoznavna. Foto: Narodna galerija
Gal v galeriji
Škrat Gal - ki so mu celo uredili posebno študijsko sobo - in Strahec, ki že leta ob obisku spremljata najmlajše obiskovalce, ostajata v galeriji. Foto: Mladinska knjiga

Po besedah direktorice Narodne galerije Barbare Jaki za zdaj združuje 613 umetnin, ki bodo na ogled v pritličju in prvem nadstropju Narodnega doma ter v Ravnikarjevem krilu galerije.

Za tretjino večje številno umetnin
V galeriji so poskusno povezali že dela iz obeh zbirk v premostitveni zbirki, ki je bila na ogled med prenovo Narodnega doma in je združevala okoli 150 umetnin. K temu jih je po eni strani prisilila prostorska stiska, po drugi strani jim je tak eksperiment narekovala stroka. Ta se je že več let zavzemala za povezavo obeh zbirk, saj je bilo njuno ločevanje v številnih primerih problematično. Tako so denimo imeli v obeh zbirkah dela Franca Kavčiča, pa Kremserja - Schmidta in Almanacha. Še težje pa je nacionalnost opredeljiva pri delih iz 14., 15. ali 16. stoletja.

Sidrišče narodne identifikacije
Obstoj slovenske zbirke je bil nujen, dokler je obstajala potreba po identificiranju tudi skozi umetnost. Z evropskimi integracijami pa je ta delitev postala problematična. "In če govorimo o tem, da smo del skupne evropske države, da smo dediči evropske kulture, potem je povezava obeh zbirk logična," meni Jakijeva.

Slikarska in kiparska dela bodo v novi stalni zbirki predstavljena skupaj. Sprva so nameravali dela impresionistov razstaviti v Sokolski dvorani, ki so jo uredili v nekdanji telovadnici, a ta nima naravne svetlobe.

Od visokega srednjega veka do sredine preteklega stoletja
Nova stalna zbirka bo zasnovana kronološko in bo ponudila pregled umetnosti od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. V veliki dvorani bodo na ogled največje umetnine, primerne prostoru. V njej bo še vedno mogoče občudovati Poveličanje sv. Frančiška Saleškega Valentina Metzingerja iz 18. stoletja, ki ga je umetnik ustvaril za škofijski dvorec v Goričanah.

Novost bo delo Martina van Meytensa ml., in sicer slika Marije Terezije, ki je bila pred prenovo v evropski zbirki. Še ena pomembna novost je tudi oltar iz kapele Ortneškega gradu, v katerem je ponovno svoje izvirno mesto dobila slika Sv. Jurij v boju z zmajem Hansa Georga Geigerja Geigerfelda, ki je bila že do zdaj del stalne zbirke galerije.

Značilen zlati oltar iz zgodnejše faze zlatih oltarjev, ki tako kot slika datira v sredino 17. stoletja, je skupaj s podstavkom visok skoraj sedem metrov in je največji razstavni eksponat v novi stalni zbirki.

Prenova Narodnega doma je vredna 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov prispeva ministrstvo za kulturo. Prenovljen Narodni dom in novo stalno zbirko bodo odprli 27. januarja.


Pokritje umetnosti celotnega današnjega ozemlja

Obeta pa se predstavitev tudi precejšnjega števila novih imen. Kot poudarja Jakijeva, želijo z njo čim enakomerneje pokriti celotno ozemlje današnje Slovenije, saj je bila prejšnja zbirka bolj ali manj omejena na Kranjsko.

Zaradi zapolnitve vrzeli so si nekaj gradiva izposodili, nekaj belih lis pa bodo pokrili z umetninami iz depojev Narodne galerije. Med novostmi, ki so jih še posebej veseli, je izpostavila Portret dekleta Ivane Kobilce, ki jim ga je posodila Narodna galerija v Budimpešti. Novost bodo tudi kopije srednjeveških fresk, ki so bile nekoč že razstavljene na stopnišču Narodnega doma, zdaj pa bodo dopolnile zbirko srednjeveške umetnosti.

Tudi Perice pod streho Narodne galerije
Pridobili so tudi sliko Perice Jožefa Petkovška, za katero so poleti začeli zbirati sredstva z nabirko, sredstva je prispevalo tudi ministrstvo za kulturo. Ob odprtju bo obiskovalcem na voljo zgibanka v slovenščini in angleščini, izšla pa bo tudi knjiga s stotimi najbolj priljubljenimi umetninami iz nove zbirke, prav tako v slovenščini in angleščini. Škrat Gal - ki so mu celo uredili posebno študijsko sobo - in Strahec, ki že leta ob obisku spremljata najmlajše obiskovalce, ostajata v galeriji.

Še dve manjši razstavišči
V jugozahodnem in jugovzhodnem vogalu Narodnega doma prvega nadstropja so uredili tudi manjši razstavišči. V jugovzhodnem bodo na ogled postavili tri odlitke antičnih plastik iz pariškega muzeja Louvre, ki jih je za Narodno galerijo pridobil Izidor Cankar. V drugem pa bodo predstavili zgodovino palače Narodni dom. V novi razstavni dvorani, ki je pod glavnim vhodom, bodo najprej na ogled postavili razstavo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki bo predstavila nova spoznanja ob prenovi palače.

Uresničene sanje Narodne galerije: na ogled 97 del
V nekdanji galeriji Narodni dom, ki zajema dve pritlični dvorani, bo sprva na ogled razstava Uresničene sanje Narodne galerije - Narodni dom za Narodno galerijo, od maja pa bo na ogled stalna zbirka del Zorana Mušiča, ki bo združila dela iz donacije in zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič.

Tem pa bodo dodali še dve umetnini iz zbirke Narodne galerije in dve deli, ki so ju kupili na nedavni dražbi v Trstu - zgodnji portret žene Ide Mušič Cadorin in zgodnji avtoportret.
S prenovljenim Narodnim domom in novo stalno zbirke bomo Slovenci dobili prostor, "ki bo lahko jedro našega narodnega zavedanja in ki bo v nas lahko vzbujal ponos, saj se bomo lahko z njim upravičeno primerjali z velikimi narodi", sklene Jakijeva.