Srečo Dragan, Čas, vržen iz tira, 2000. Foto: Matija Pavlovec, arhiv Moderne galerije
Srečo Dragan, Čas, vržen iz tira, 2000. Foto: Matija Pavlovec, arhiv Moderne galerije
Srečo Dragan, Sonifikacija podobe II, 2015. Speculum Artium, Delavski dom Trbovlje.
Srečo Dragan, Sonifikacija podobe II, 2015. Speculum Artium, Delavski dom Trbovlje. Foto: Franc Solina / arhiv DDT
Nuša & Srečo Dragan, Spomenik žrtev in orgije: padec človeštva na odeških stopnicah.
Nuša & Srečo Dragan, Spomenik žrtev in orgije: padec človeštva na odeških stopnicah. Foto: Matija Pavlovec, Dejan Habicht, arhiv Moderne galerije

Razstava Prostor, vržen iz tira predstavlja bogato Draganovo polstoletno kariero od 60. let 20. stoletja naprej. Ta sega od zgodnjih ohojevskih srečanj, preko sodelovanja z Nušo Dragan in številnih samostojnih del, vse do najnovejših tehnološko podprtih galerijskih projektov.

Sreču Draganu so v Moderni galeriji razstavo posvetili že leta 2000. Takratna postavitev je temeljila na principu dokumentarnih ponazoritev preteklih Draganovih del, po njej je obiskovalce vodil robot. Nova pregledna razstava v MSUM pa je zastavljena kronološko in vključuje izvirna dela, natančne rekonstrukcije del in dela, narejena za medij televizije.

"Zgodovinjenje" lastnega dela
Med zgodnjimi Draganovimi deli bodo na ogled tista, ki jih je ustvaril z Nušo Dragan, pomemben del postavitve pa predstavljajo rekontekstualizacije. Te so plod Draganove težnje po "zgodovinjenju" lastnega dela. Po besedah Španjola so bile nekatere narejene že prej, a so za postavitev v MSUM dodelane oziroma posodobljene z Draganovimi novimi pogledi na lastno umetniško produkcijo.

Draganu izziv predstavlja, kako svoja stara dela pretvoriti v instalacijo, v novo delo, ki bo današnjemu obiskovalcu muzeja približalo branje in občutenje tega, kako se je stvar nekoč zgodila.

Na novo je predstavljen Draganov performans srečanja dveh akterjev v parku Tivoli konec 60. let, ki ga je na tokratni postavitvi mogoče podoživeti v prostorih MSUM s pomočjo 3D-očal. Prav tako so preko spleta dosegljivi posnetki performansov, ki jih bodo med razstavo izvedli v muzeju. S tem si želi umetnik občinstvo približati delom.

Kustos je med razstavljenimi deli posebej opozoril na multimedijski projekt Alpha Theta Ritem iz leta 1974, ki je del nacionalne zbirke muzeja. Delo je nastalo v Beogradu, ob srečanju, na katerem je sodeloval tudi znameniti Joseph Beuys. Temeljilo je na preizkušanju komunikacije, osnovano pa je bilo na otroški igri gluhih telefonov. Delo je pomembno, pravi Španjol, ker obravnava princip komunikacije, ki je temelj Draganovega dela vseh 50 let: "Vedno se preizkuša komunikacija - kako funkcionira, kje se zatika, kje prekinja in nadaljuje in na kakšen način ter kje so lahko konstruktivni elementi teh zastojev."

Razstavo sklepa najnovejša različica Draganove interaktivne instalacije Sonifikacija podobe III. Pri instalaciji je sodelovala fakulteta za računalništvo, njena glavna akterja pa sta robota. Eden od njiju bo razbiral v medijih najpogosteje uporabljeno besedo in izražal svoj nanjo vezan protest.

Ob postavitvi je izšla publikacija z besedili Španjola, Ješe Denegrija ter Teje Merhar.

Retrospektiva pionirja videoumetnosti Sreča Dragana
Retrospektiva pionirja videoumetnosti Sreča Dragana