Rimsko mesto Pompeje je leta 79 prekril izbruh bližnjega ognjenika Vezuva. Usodni pepel je pomenil konec Pompejev in Herculaneuma, obenem pa so se ravno zaradi njega antični ostanki tako dobro ohranili do danes. Foto: EPA
Rimsko mesto Pompeje je leta 79 prekril izbruh bližnjega ognjenika Vezuva. Usodni pepel je pomenil konec Pompejev in Herculaneuma, obenem pa so se ravno zaradi njega antični ostanki tako dobro ohranili do danes. Foto: EPA
Pompeji
Ta mesec so za obiskovalce odprli Pomorščakovo hišo, ki so jo restavrirali od leta 2013. Foto: EPA
Andy Warhol: Vezuv
Na razstavo bodo vključili tudi podobo Vezuva, kot ga je upodobil ključni predstavnik ameriškega poparta Andy Warhol. Foto: Wikiart
Pompeji
Leta 2012 sta Evropska unija in italijanska vlada zagnali 105 milijonov evrov vreden restavratorski projekt za ohranitev in revitalizacijo dolga desetletja propadajočih Pompejev. Foto: EPA
Pompeji
Mesto je bilo dolga stoletja pokrito s pepelom, vse dokler ga niso odkrili leta 1748, danes pa je ena največjih turističnih znamenitosti Italije. Foto: EPA

Po besedah generalnega direktorja arheološkega parka Massima Ossanne želijo s tem dokazati, da Pompeji, čeprav gre za sledi dve tisočletji oddaljene civilizacije, še vedno ostajajo prostor sodobnosti. Osanna upa, da bodo s povabilom sodobnim ustvarjalcem ustvarili stalno zbirko novih del, ki jim bodo zagotovili tudi ustrezen razstavni prostor, poroča portal Art Newspaper.

Čarobna moč starodavnih stvaritev
Projekt bodo odprli novembra z ambiciozno razstavo, v kateri želijo pokazati na Pompeje kot prostor navdiha številnih umetnikov. Vse, odkar so leta 1748 pozabljeno mesto odkrili, so se nad njim navduševali številni ustvarjalci, od Goetheja do Le Corbusierja. Predstavnik newyorške šole Mark Rothko se je denimo na svojem potovanju po Italiji v pompejski Vili Misterijev navduševal nad rdečo barvo poslikav, saj je v tej našel potrditev za svoje lastne rdeče monokrome. Rimsko slikarstvo je seveda poznal že prej, vendar je neposredno srečanje z antičnimi freskami okrepilo njegovo vez s starodavnimi stvaritvami. Podobno lekcijo preteklih kultur so med stenskimi poslikavami, vilami in atriji našli drugi ustvarjalci, ki jih je pot zanesla v odkrit arheološki zaklad.

Vez med modernim in rimskim bodo v Muzeju sodobne umetnosti Donnaregina v Neaplju ponazorili na razstavi, kjer bodo eksponate iz obeh dob postavili skupaj. Na postavitvi Pompeji v Madri: Arheološka snov, ki jo bodo odprli 18. novembra, bodo na ogled dela Laure Prouvost, Jimmieja Durhama, Adriana Villarja Rojasa in Marka Diona.

Projekt je primer prvega takšnega sodelovanja med neapeljskim muzejem za sodobno umetnost in arheološkim parkom. Razstava bo razdeljena na dve poglavji, ki jima namenjajo več kot polovico muzejskega prostora. Prvi del bo namenjen predstavitvi pompejskega doma, ki ga bodo osvetljevali skozi prizmo sodobnih stvaritev. Obiskovalci bodo vstopili v sodobni domus, se sprehodili skozi rdeč atrij Daniela Burena in se povzpeli v dekorativni triklinij Francesca Clementeja. Spalni prostor je rezerviran za instalacijo Mimma Paladina.

Med zgodovino in sodobno podobo
Drugi del bo namenjen zgodovini izkopavanj in raziskovanj mesta od poznega 18. stoletja do najnovejšega restavratorskega projekta. Tega sta leta 2012 zagnali Evropska unija in italijanska vlada, 105 milijonov evrov vreden konservatorsko-restavratorski poseg pa naj bi bil končan konec prihodnjega leta. V drugem delu razstave bodo prišla na vrsto tudi moderna dela, ki so nastala po navdihu historičnega poglavja, denimo Vezuv, ki ga je naslikal Andy Warhol. Tega bodo posodili iz neapeljskega muzeja Capodimonte, kjer je bila leta 1985 serija ameriškega popartista tudi prvič predstavljena.

K sodelovanju je muzej in arheologe napeljala težnja, ki je v zadnjih letih izraziteje prisotna tudi v drugih arheoloških središčih po svetu, da kulturna dediščina ne bi bila le predmet zanimanja stroke, ampak dostopna čim širši javnosti.

Arheološki fragmenti v sodobni instalaciji
V središču bo arheološki material iz Pompejev, za slabo stanje katerih pa ni kriv (zgolj) Vezuv, pač pa bombni napadi zavezniških sil leta 1943. Ti fragmenti bodo izhodišče za povsem nove kiparske instalacije, ki jih bodo povabljeni umetniki ustvarili in predstavili prihodnje poletje. Umetniki bodo sicer imeli pri ustvarjanju proste roke, edino pravilo, ki so ga arheologi postavili, je to, da same fragmente ohranijo v izvirni formi. Namen je ustvariti radikalno stvaritev, ki pa je hkrati spoštljiva do dediščine, pravi Osanna. Z razstavo želijo zaokrožiti po muzejskih hišah po svetu, zatem pa jo vrniti domov v Pompeje.