Kustosinji  razstave sta mednarodne obiskovalce namreč napotili v gozdove, kraško podzemlje, rudarske revirje, na panonske ravnice, na obalo in v slovenske Alpe. Na posnetku je delo skupine, zapisane tematiki, naslovljeni Po utopiji, ki je delovala v Trbovljah. Foto: MAO/Delfino Sisto Legnani in Marco Cappelletti
Kustosinji razstave sta mednarodne obiskovalce namreč napotili v gozdove, kraško podzemlje, rudarske revirje, na panonske ravnice, na obalo in v slovenske Alpe. Na posnetku je delo skupine, zapisane tematiki, naslovljeni Po utopiji, ki je delovala v Trbovljah. Foto: MAO/Delfino Sisto Legnani in Marco Cappelletti
Maja Vardjan
"Največ nam pomenijo odzivi lokalnih skupnosti, saj so instalacije na terenu namenjene predvsem ljudem, ki tam živijo in niso primarno občinstvo bienala," je pred časom v intervjuju za MMC povedala kustosinja Maja Vardjan. Foto: MAO/Angela Rui
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Bienale industrijskega oblikovanja, ki je bil ustanovljen leta 1963 kot prvi oblikovalski bienale v Evropi, je bil od svojega nastanka priča mnogim spremembam. Leta 2011 je bil preimenovan v Bienale oblikovanja. Foto: MAO
Sprostitev podzemlja.
Sprostitev v podzemlju. Foto: MAO/Delfino Sisto Legnani in Marco Cappelletti

Uredništvo revije Metropolis Magazine je razstavo bienala oblikovanja BIO 25: Daleč, tako blizu pod vodstvom kustosinj Angele Rui in Maje Vardjan uvrstilo na seznam desetih najboljših arhitekturnih in oblikovalskih razstav na svetu v letu 2017.

Izbor pomeni veliko priznanje za Bienale oblikovanja (BIO) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), so sporočili iz muzeja. Tako je BIO vnovič postavljen ob bok razstavam svetovno priznanih institucij, kot so londonski Center Barbican, chicaški Arhitekturni bienale ter newyorška Metropolitanski muzej umetnosti in Muzej moderne umetnosti.


V družbi svetovnih oblikovalskih dogodkov

Kot so še sporočili iz MAA je bil bienale, ki je lani trajal od 25. maja do 19. novembra, s tem je tudi prepoznan kot eden izmed vodilnih oblikovalskih dogodkov na svetu. Izhodišče za razstavo sta kuratorki bienala našli v statističnem podatku oziroma fenomenu, da se vedno več ljudi seli iz urbanih središč v pokrajino, kamor prenašajo svoje urbane izkušnje. Geografski, gospodarski in politični položaj v Sloveniji je tako po besedah Maje Vardjan postal vzgib za zasnovo bienala, Slovenija pa testno polje za preizkus tega fenomena.

Geografska raznolikost šestih krajev
Grosuplje, Kočevje, Kobarid, Lendava, Trbovlje in Piran so lokacije, na katerih so organizirali BIO 25 in ki so po mnenju kustosinj lahko aktualne tudi v svetovnem smislu. Angela Rui in Maja Vardjan sta mednarodne skupine namreč napotili v gozdove, kraško podzemlje, rudarske revirje, na panonske ravnice, na obalo in v slovenske Alpe.

Vodja bienala Maja Šuštaršič je dejala, da se je dogajanje povsod začelo že septembra 2016 z uvodno konferenco in delavnicami. Nato so skupine, ki sta jih vodila tuji mentor ali mentorski par s področja oblikovanja ali arhitekture ter domači strokovnjak - slednji so prišli z različnih področij, razen s področja oblikovanja ali arhitekture -, pričele svoje dejavnosti.

Ljubljana kot ambasada drugih prizorišč
Razstava v MAU je v času bienala delovala kot "ambasada lokacij po Sloveniji", bistvene stvari pa so se po besedah Maje Šuštaršič dogajale na samih lokacijah. Zato so iz Ljubljane ves čas bienala organizirali vodene obiske lokacij, ki so bili zelo dobro obiskani. Kot je pred časom še povedala za STA, pa se na njih niso omejili le na samo lokacijo, ampak so si ogledali in se seznanili tudi z njeno širšo okolico.

Kočevje bogatejše za peč ...
Skupine so v omenjenih krajih ustvarile najrazličnejše projekte, ki so zaživeli po odprtju bienala, ves čas pa je bilo prisotno tudi razmišljanje o tem, kako se bodo nadaljevali še po zaključku BIO 25. Eden takšnih je po besedah Maje Šuštaršič denimo skupna peč, eden od projektov skupine Zavzetje gozdov v Kočevju, ki so jo predali v lastništvo in upravljanje Občini Kočevje.


... Trbovlje za paviljon

Po bienalu pa denimo v Trbovljah ostaja paviljon sredi mesta. Skupina Po utopiji se je tam posvetila raziskovanju sedanjosti, skrite stvarnosti postindustrijskega mesta. Ugotovila je, da se veliko zanimivih zgodb dogaja za zidovi. Pišejo jih namreč razna zagonska podjetja in iniciative, ki so zdaj v omenjenem paviljonu našli prostor za svojo predstavitev.