Kipar Dušan Tršar, ki letos praznuje svoj 80. jubilej, pravi, da se na razstavi predstavljenega ustvarjalnega obdobja, torej med letoma 1966 in 1984, spominja kot zelo prijetnega. Foto: BoBo
Kipar Dušan Tršar, ki letos praznuje svoj 80. jubilej, pravi, da se na razstavi predstavljenega ustvarjalnega obdobja, torej med letoma 1966 in 1984, spominja kot zelo prijetnega. Foto: BoBo
Dušan Tršar
Tršar poudarja, da ga je vselej spremljala ena in ista ideja, material, s katerim je delal, pa je tej ideji spreminjal formo. Ko se je naveličal svetlobe, je začel ustvarjati prozorne pleksije, ker je želel predstaviti risbe v prostoru. Foto: BoBo

Ko človek ustvarja, je vselej v nekem trendu. Ta svetlobna varianta je bila nekaj za dušo. Vedno pa sem pravzaprav ustvarjal s stališča, da sem posodobil figuraliko.

Dušan Tršar
Drago Tršar
Drago Tršar, starejši brat Dušana Tršarja, pa letos praznuje svo 90. jubilej Foto: Galerija Murska Sobota
Dušan Tršar
Veliko Tršarjevih kipov ima podobno zasnovo kot človeška figura: telo in glava oziroma telo kipa in okvir z jedrom ali telo in zgornji razširjeni del. Foto: BoBo
Poklon 80-letniku Dušanu Tršarju

V Moderni galeriji je na ogled delni prenos retrospektive, ki so jo Dušanu Tršarju posvetili v Galeriji Božidarja Jakca, in vključuje izbor del, nastalih v obdobju 1966—1984. Razstava bo po Ljubljani gostovala še v Galeriji Murska Sobota, ki je koproducent postavitve. Organizator razstave in koordinator prenosa iz izbora del iz kostanjeviške galerije v Moderno galerijo Marko Jenko je na novinarski konferenci pojasnil, da je dela, predstavljena na razstavi, izbral glede na tiste umetnine, ki jih hrani stalna zbirka galerije. S predstavitvijo del, nastalih v omenjenem obdobju, želijo v galeriji podati tudi razmislek o kiparstvu v 20. stoletju. Predvsem glede razmerja med kiparstvom, slikarstvom in risbo in tudi glede rabe nestandardnih kiparskih materialov.

Tri dvorane za tri obdobja
Pot vodi od del v železu, prek osvetljenih skulptur iz pleksija do kipov, v katerih se pleksi prepleta s starimi materiali. Tršarjevo delo je tako na ogled v treh dvoranah – v prvi je viden njegov prehod od realistične figure v oblikovanje vse bolj shematičnih oblik človeškega telesa, v drugi v poltemi zasijejo svetlobni objekti iz fluorescenčnega pleksi stekla, v tretji pa je mogoče občudovati kiparjeva popolno izčiščena dela. Njegove skulpture so od druge polovice 70. in v 80. letih postajale vse bolj monokromne, kar dovoljuje pogled skoznje, stari materiali začnejo vračati in vključevati v pleksi v sklepni fazi.

Tršar je poudaril, da ga je vselej spremljala ena in ista ideja, material, s katerim je delal, pa je tej ideji spreminjal formo. Ko se je denimo naveličal svetlobe, je začel ustvarjati prozorne pleksije, ker je želel predstaviti risbe v prostoru. Na pričujoči pregledni razstavi je na ogled tudi nekaj njegovih grafik, s podobami, ki jih je mogoče prepoznati v umetnikovih delih.

Zaslužek od prodanih umetnin, "pretopljen" v material za spet nove umetnine
Umetnik se je na novinarski konferenci lepo zahvalil vsem, ki so pripravili retrospektivo in mu pomagali počastiti visoki življenjski jubilej. Dejal je, da se je šele ob postavitvi zavedel, koliko je zares ustvaril, saj številna njegova dela hranijo po galerijah doma in v tujini ter v zasebnih zbirkah. Spomnil se je, da je z Jugoslovansko akademijo veliko razstavljal vsepovsod, zaveda pa se, da je imel dokaj idealno službo, ki mu je omogočala redni dohodek. Kar pa je zaslužil s svojimi deli, je naprej vlagal v material.

Poudaril je še, kako pomembno mu je vselej, da je neko idejo spravil v material z mislijo na to, da bo obstajala za daljši čas, ne zgolj za enkratne postavitve. Tršar je imel 42 let velik atelje v Švicariji, danes pa še ustvarja v manjšem ateljeju, kjer še vedno ustvarja v bronu, a manjše skulpture.

Dva brata Tršar, dva okrogla jubileja
Kustosa retrospektive sta Kristina Tina Simončič in direktor Galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović. Ta je povedal, da je Moderna galerija pravzaprav spodbudila retrospektivo še pred letošnjim letom, ko Dušan Tršar in njegov starejši brat Drago Tršar praznujeta visoka življenjska jubileja - prvi 80, drugi pa 90 let.

Dušan Tršar se je rodil leta 1937. Obiskoval je Šolo za umetno obrt v Kropi, kjer se je med letoma 1952 in 1955 učil kovaške obrti. Leta 1963 je diplomiral na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, tri leta pozneje je končal kiparsko specialko. Leta 1979 je začel službovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na mestu docenta in predavatelja, kjer je med letoma 1989 in 1991 deloval kot dekan. Leta 1991 je postal redni profesor na Oddelku za kiparstvo, kjer je predaval do upokojitve leta 2006.

Do danes je razstavljal na več kot petdesetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, med katerimi najdemo zlato ptico, nagrado Prešernovega sklada in zlato plaketo univerze v Ljubljani. Leta 2012 je postal častni občan občine Kostanjevica na Krki. Živi in ustvarja v Ljubljani, pa tudi v Kostanjevici na Krki, so zapisali v Moderni galeriji.

Iz Kostanjevice na Krki prek Ljubljane v Mursko Soboto
V Kostanjevici na Krki so retrospektivo Dušanu Tršarju postavili v prenovljene prostore, a so zaradi številčnosti nekatera dela tik pred odprtjem iz postavitve umaknili in bodo zdaj na ogled v Ljubljani. Razstavo v Moderni galeriji odpirajo drevi ob 20. uri, na ogled bo do 26. novembra. In kot omenjeno v uvodu, del razstave potuje tudi v Mursko Soboto, kjer jo bo mogoče obiskati med 16. novembrom do 31. decembrom.

Spodaj si lahko pogledate še TV-prispevek Gorana Rovana, posnet ob spomladanskem odprtju retrospektive Dušana Tršarja v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

Ko človek ustvarja, je vselej v nekem trendu. Ta svetlobna varianta je bila nekaj za dušo. Vedno pa sem pravzaprav ustvarjal s stališča, da sem posodobil figuraliko.

Dušan Tršar
Poklon 80-letniku Dušanu Tršarju