Rubensova slika bo prenovo počakala zapakirana v prostorih galerije. Foto: EPA
Rubensova slika bo prenovo počakala zapakirana v prostorih galerije. Foto: EPA
Peter Paul Rubens: Poslednja sodba
Čeprav gre za apokaliptično vsebino, je formiranje ikonografije poslednje sodbe temeljilo tudi na besedah iz Matejevega evangelija. 'Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.' (Matej, 25, 31-34). Foto: Wikipedia
Rubens: Poslednja sodba
Detajl Rubensove Velike poslednje sodbe. Foto: EPA

Prostore galerije pripravljajo in praznijo pred skorajšnjim začetkom obnove, selitev umetnin pa se je zataknila pri Rubensovi sliki, ki je prevelika, da bi jo prenesli iz galerije.
Velika poslednja sodba, ki jo je flamski mojster naslikal med letoma 1614 in 1617 za glavni oltar jezuitske cerkve v Neuburgu na Donavi, meri šest metrov v višino in štiri in pol metre v širino. Druge slike zbirke (približno 300 jih je, gre pa za dela nizozemskih, italijanskih in španskih mojstrov iz 17. in 18. stoletja) so zaradi prenove že pospravili na varno, Rubensova slika pa bo ustrezno zapakirana počakala v prostorih galerije. Restavratorji so jo že ovili v folijo, prihodnji teden pa jo bodo namestili še v ustrezno leseno konstrukcijo.
Za jezuitski prostor preveč razgaljena
Sliko je Rubensu naročil neuburški volilni grof Wolfgang William, pozneje pa je prešla v zasebno zbirko Johanna Wilhelma.
Prizor je tradicionalno razdeljen na dva dela, na levi strani slike so izbrani, na desni zavrženi, nad vsemi pa se dviguje figura Jezusa. Nad njim se z neba spušča Bog Oče, na Jezusovi desni stoji Marija, na njegovi levi pa Mojzes s tablami postave. Jezus z dvignjeno desnico blagoslavlja, spuščena levica je namenjena zavrženim, ki padajo v globine pekla, na spodnjem delu slike pa vidimo pravkar umirajoče oziroma vstajajoče, ki jih sodba še čaka. Podobno kot nekoč Michelangelova obravnava sodbe ob koncu sveta je tudi golota prepoznavnih Rubensovih polnih figur kmalu povzročila zgražanje in na prvotnem mestu ostala le kratek čas, delno pa bila celo prekrita.
Prenova ene najstarejših galerij
Prostore ene najstarejših galerij na svetu bodo deloma izpraznili zaradi energetske sanacije dela zgornjega nadstropja. V času prve gradbene faze bosta do konca leta zaprti dvorana 7 in kabinet 13, sicer pa bo razstavna dejavnost v pinakoteki nemoteno tekla dalje.
Temeljni kamen za Staro pinakoteko so položili 7. aprila 1826, gradnja je trajala deset let. Stavbo so prvič bombardirali leta 1943, leto pozneje pa je bila pinakoteka skoraj v celoti porušena. Prostore so znova odprli šele leta 1957.