Razstavni projekt, ki ga bosta 15. decembra dopolnili še postavitvi v Galeriji P74 in Galeriji Škuc, je zrasel iz ideje, da si obravnavano poglavje slovenske umetnosti zasluži poglobljeno in pregledno obdelavo.

Po besedah ustanovitelja in direktorja zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Tadeja Pogačarja je bil določen segment umetniške produkcije v 90. letih zelo drugačen od splošne postmodernistične prakse, ki je tedaj prevladovala. "Skupne poteze so, da je tedaj prišlo do novega zanimanja za socialne teme, politizacijo, za institucionalno kritiko ter za prevpraševanje družbenih in spolnih vlog. Nekatere teme so se sicer pojavljale že v 80. letih, bistveno pa je, da se je v 90. te teme prevpraševalo in problematiziralo na intimnejši, osebni ravni," razloži.

Umetniki so predstavljeni s približno dvema deloma, pri čemer ni nujno, da gre za njihove najbolj odmevne projekte. Želeli so predstaviti predvsem tista dela, ki že dalj časa niso bila na ogled oziroma niso bila razstavljena v preteklih dveh letih.

Nova eksplozija umetniške produkcije
Po eksploziji neoavantgarde v 60. letih so 90. prinesla novo eksplozijo umetniške produkcije, ki predstavlja svojevrstno nadaljevanje radikalnih umetniških praks 60. in 70. let. Pogačar se predstavlja z muzejsko intervencijo Umetnost zgodovine - skozi telo 1994-2016, Vuk Ćosić pa s svojevrstno serijo piktogramov, naslovljeno History of Airports. Med zanimivejšimi je predstavitev v 90. letih mlade umetnice Janje Žvegel, ki je skupno ustvarila štiri ali pet markantnih projektov in se nato od umetnosti poslovila. Razstavljeno je tudi delo Where is The Line Franca Purga, ki je v Galeriji Škuc izvedel zakol mladega goveda, medtem ko so se v sosednjem prostoru obiskovalci gostili z zakusko. Na razstavi sodelujejo še Jože Barši, Maja Licul, Marko Peljhan, Alenka Pirman, Marjetica Potrč, Marija Mojca Pungerčar, Anja Šmajdek, Nika Špan, Apolonija Šušteršič in Janja Žvegelj.

Razstava je na neki način nadaljevanje večletnega izobraževalnega in raziskovalnega projekta, ki je nastal v sodelovanju njegovega zavoda in Koroške galerije likovnih umetnosti. Doslej je vključeval niz javnih predavanj in študijski razstavi v Centru in Galeriji P74 v letih 2014 in 2015, posvečenih širšemu kulturnemu in družbenemu kontekstu 90. let.

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik je pred odprtjem razstave spomnila, da je muzej, ki bo leta 2021 počastil 200-letnico ustanovitve, na začetkih izvajal tudi galerijsko dejavnost, šele pozneje so se iz tedanjega Deželnega muzeja razvile druge institucije, ki zdaj opravljajo javno službo na področju umetnosti. S tokratno razstavo si želijo opozoriti prav na to, da je bila galerijska dejavnost pri njih nekoč doma.

Sredi decembra bodo osrednjo razstavo v Narodni galeriji dopolnili s postavitvama v Galeriji P74 in Galeriji Škuc, prostorih, ki so bili v prestolnici v 90. letih po besedah Pogačarja ključni za podporo nekomercialne, raziskovalne in kritične umetniške produkcije. Vse tri postavitve tvorijo skupno celoto in jih je vredno obiskati, saj so nekateri umetniki predstavljeni zgolj v manjših galerijah. V Narodnem muzeju Slovenije lahko razstavo ujamete do 12. februarja.