Iz dosedanjega razstavnega prostora Galerije A+A je na osrednje prizorišče bienala projekt uvrstil sam kurator 14. mednarodne razstave arhitekture Rem Koolhas, ki je prepoznal kakovost in izvirnost projekta. Ekipa Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) se z njim obrača k arhitekturnim, umetniškim in znanstvenim pionirjem kulturalizacije vesolja. Med njimi izpostavlja Hermana Potočnika Noordunga, ki je s svojo knjigo Problem vožnje po vesolju leta 1928 reševal ključne težave bivanja v vesolju in ponudil vrsto tehnoloških rešitev za preživetje človeka v orbiti.
Ponazoritev človekove navzočnosti v vesolju
Noordung je po besedah Mihe Turšiča, ki je poleg Dragana Živadinova avtor projekta, "v kontekstu razumevanja človeka v nekem neprirodnem okolju vzpostavil vesoljsko arhitekturo oziroma arhitekturo, kakršna sploh ni bila mogoča v 19. stoletju." Noordungovo prizadevanje se kaže tudi v modernistih in avantgardistih prvih desetletij 20. stoletja, v njihovem iskanju novega umetniškega izraza, ki je sovpadalo z izumljanjem novega družbenega reda in novega človeka. Vesolje je v tem kontekstu omogočilo predvsem radikalno nov pogled na umetnost, pa tudi na družbo.

Osrednji del bo posvečen Potočniku kot pionirju vesoljske arhitekture, drugi sklop bo obsegal simpozij, ki bo očrtal ontološko razumevanje vesoljske arhitekture, tretji pa bo ponudil vpogled v zgodovino slovenske arhitekture 20. stoletja. Sodelujoče države so bile namreč letos zaprošene, da iz obdobja 1914-2014 predstavijo tri arhitekturne stvaritve, prek katerih bo mogoče razumeti modernistični razvoj arhitekture. Soavtorji projekta so še Dunja Zupančič, Špela Petrič, Peter Krečič in Tanja N. Želina, kustos razstave Jurij Krpan.
Preizpraševanje osnovnih arhitekturnih elementov
Arhitekturni bienale bo med 7. junijem in 23. novembrom že tradicionalno potekal v Vrtovih in Arzenalu, s predstavitvami v nacionalnih paviljonih pa bo zavzel še nekatere druge lokacije v mestu. Kurator letošnje izdaje, nizozemski arhitekt Rem Koolhaas, je za izhodišče postavil preizpraševanje determinizmov 20. stoletja in osnovnih elementov v arhitekturi, kot nakazuje že naslov bienala Osnove (Fundamentals).
Po besedah predsednika Beneškega bienala Paola Baratte so s Koolhaasom želeli pripraviti bienale, ki bo nekaj izjemnega. Letošnji bo po njegovih napovedi zelo inovativen, saj ga je Koolhaas zastavil tako, da v delu vključuje tudi druge panoge umetnosti.
Drugačna kot na minulih izdajah je tudi vloga umetniškega direktorja. Koolhaas ni zgolj pripravil terena za predstavitev dosežkov sodobne arhitekture, ampak je načrtoval razstavo, ki je obenem raziskava. Ta je po njegovem prepričanju potrebna, saj je prepad med arhitekturo in civilno družbo vedno večji, poleg tega opaža nevarnost konformizma, ki jo pospešujeta ekonomija in tehnologija.
Sam meni, da bi tako arhitekturo kot umetnost morala usmerjati pozorno načrtovanje, ki bi upoštevalo želje in potrebe družbe. In prav tu se je po besedah Baratte Koolhaas dotaknil bistva. Prek raziskave identificira in predstavi elemente, ki bi lahko bili odločilni za prenovljen odnos med arhitekturo in družbo.
Preteklost, sedanjost in prihodnost arhitekture
Kot Koolhaasove besede povzema spletna stran bienala, je letošnja mednarodna arhitekturna razstava razdeljena v tri sklope: Vsrkavanje modernosti 1914-2014, Arhitekturni elementi in Monditalia, vsi trije pa osvetljujejo preteklost, sedanjost in prihodnost arhitekture. Letošnji bienale se tako zazre v zgodovino, poskuša ugotoviti, kakšen je položaj arhitekture danes, in razmišlja o njeni prihodnosti.
Vsrkavanje modernosti je sklop, ki se mu posvečajo nacionalne predstavitve. Koolhaas je namreč povabil nacionalne kuratorje, da v nacionalnih paviljonih vsak na svoj način prikažejo proces brisanja nacionalnih karakteristik v arhitekturi na račun skoraj univerzalnega jezika modernizma. Nacionalni paviljoni bodo tako letos pomembno prispevali k skupni raziskavi bienala, dodaja Baratta.
Število sodelujočih držav se je letos povzpelo na 66, od tega deset držav sodeluje prvič. To so Kostarika, Dominikanska republika, Združeni arabski emirati, Indonezija, Slonokoščena obala, Kenija, Maroko, Mozambik, Nova Zelandija in Turčija. Nacionalne predstavitve bodo na ogled tako v Vrtovih in Arzenalu kot na nekaterih drugih lokacijah po mestu.
Osnovni elementi in Italija kot celovit primer
Razstava Arhitekturni elementi v osrednjem paviljonu se bo podrobno posvetila osnovnim elementom stavb, kot so tla, stene, strop, streha, vrata, okna, pročelje, balkon, hodnik, ognjišče in stopnišče.
Razstava Monditalia v Arzenalu pa je posveča Italiji. V tem delu je Koolhass vključil tudi film, ples, gledališče in glasbo, da bi tako podal celovitejšo sliko dogajanja na področju arhitekture v državi. "V času velikih političnih sprememb smo se odločili, da pogledamo na Italijo kot na 'osnovo', kot na državo, ki je sicer edinstvena, a so vidne tudi določene skupne značilnosti, kot so sobivanje izjemnega bogastva, ustvarjalnosti in potencialov s politično nestabilnostjo, zaradi česar postaja prototip tega časa," je dejal Koolhass.
Zlatega leva dobi Phyllis Lambert, ki "ustvarja arhitekte"
Na slovesnem odprtju za vse obiskovalce, v soboto, 7. junija, v Vrtovih, bodo podelili zlatega leva za življenjsko delo Kanadčanki Phyllis Lambert. Lambertova ni arhitektka, ampak osebnost, vpeta v naročanje arhitektur in ustanavljanje institucij za proučevanje ter promocijo umetnosti gradnje.
Za nagrado je 87-letno Kanadčanko predlagal Koolhass. Kot je zapisal v utemeljitvi, je Lambertova ne le kot arhitektka, ampak kot naročnica in kustosinja, izjemno prispevala k arhitekturi. "Brez njenega prispevka ne bi bilo newyorškega Seagram Buildinga, enega maloštevilnih primerov absolutnega perfekcionizma 20. stoletja. V Kanadskem centru za arhitekturo v Montrealu, ki ga je ustanovila, pa se v idealnih razmerah prepletata redko vizionarstvo in darežljivost v skrbi za ohranjanje bistvenih epizod na področju arhitekturne dediščine. Arhitekti ustvarjajo arhitekturo, Phyllis Lambert ustvarja arhitekte," je še zapisal.