Med letošnjimi avtorji gre še posebej izpostaviti Alessandra Calsabreseja, ki je bil pred kratkim nominiran za eno izmed največjih nagrad za mlade talente s področja sodobne fotografije, ki jo podeljuje FOAM iz Nizozemske. Foto: fotopub
Med letošnjimi avtorji gre še posebej izpostaviti Alessandra Calsabreseja, ki je bil pred kratkim nominiran za eno izmed največjih nagrad za mlade talente s področja sodobne fotografije, ki jo podeljuje FOAM iz Nizozemske. Foto: fotopub
Del organizatorske ekipe 'fotopuba'. Foto: fotopub
Aladin Borioli. Foto: Aladin Borioli
'Fotopub', drugič. Foto: fotopub
Vera Vladimirsky. Foto: Vera Vladimirsky
Maria Elinardottir. Foto: Maria Elinardottir
Klemen Zupanc. Foto: Klemen Zupanc
Douglas Mandry. Foto: Douglas Mandry

Za "fotopubom" stoji ekipa 13 mladih fotografov, ki so želeli ohranjati festivalsko tradicijo, razširiti področje festivala na sodobno fotografijo, promovirati mlajšo generacijo fotografov (tako slovenskih kot tujih) ter zgraditi most med profesionalnimi fotografi in amaterskim občinstvom.

Letos se bo v sklopu festivala, ki bo potekal do 8. avgusta, zvrstilo šest skupinskih razstav 23 prebijajočih se umetnikov iz Slovenije, Bolgarije, Brazilije, Švice, Nemčije, Hrvaške, z Islandije, iz Italije, Nizozemske, Izraela, Velike Britanije in Latvije.


Več o festivalu in programu si lahko preberete na uradni strani festivala.

Program festivala bo poleg razstav vključeval še novi fotografski knjižni sejem, glasbeni program s 13 izvajalci in portfolio review, ki bo v kulturno kar malce zapostavljeno Novo mesto pripeljal 11 pomembnih akterjev na sodobnem fotografskem umetniškem prizorišču.

Več pa v spodnjem pogovoru z enim izmed organizatorjev fotopuba, fotografom Juretom Kastelicem.


Lahko poudarite nekatere vrhunce letošnjega festivala? Koga bi izpostavili med tistimi, ki se predstavljajo?
Vrhunce festivala bodo predstavljale razstave 23 umetnikov, ki se bodo odpirale vsak dan festivala med 3. in 8. avgustom v Novem mestu. Ustvarjalci prihajajo iz 11 držav, širokega spektra umetniških ozadij, od umetnikov, ki še končujejo izobraževanje, do že nekoliko bolj uveljavljenih. Med njimi so nominiranci nagrade magnum photo prize, sodelujoči na festivalih, kot so Arles, Unseen, Circulations, MiArt in drugi. Med letošnjimi avtorji gre še posebno izpostaviti Alessandra Calsabreseja, ki je bil pred kratkim nominiran za eno izmed največjih nagrad za mlade talente s področja sodobne fotografije, ki jo podeljuje FOAM iz Nizozemske, kar je za naš festival velika čast.

Fotopub v novi različici poteka drugič. Odziv je? Kako je letošnja izvedba nadgradila lansko, če jo je?
Prav lanski odziv nam je dal zagon, s katerim je festival v enem letu naredil preskok na programskem področju. V enem letu nam je uspelo definirati našo vlogo kot platformo za mlade umetnike, ki iščejo prostor za predstavitev in povezovanje z umetniki sotrpini in avtoritetami iz industrije. Letos nam je uspelo v mesto pripeljati smetano evropske fotografije in sodobne umetnosti, ki prihaja prav z namenom spoznati mlade talente in podati konkretne ideje za sodelovanje. Letos smo pripeljali v Novo mesto 23 mladih umetnikov iz 11 različnih držav, pripravili smo šest razstav, imamo bogat večerni program, sestavljen iz koncertov predstavnikov lokalne scene ter 14 domačih in tujih didžejev.

Koliko je med mladimi v času "instalovljenja" trenutkov zanimanja za fotografijo?
Fotografija se danes dojema veliko drugače kot pred digitalizacijo. Podoben razvoj je doživelo slikarstvo s prihodom fotografije, ki je medij redefiniral zaradi svoje sposobnosti natančnejšega upodabljanja realnega. Če gremo dvesto let naprej, se danes podobno dogaja s fotografijo, ki se na novo definira zaradi razvoja tehnologije, ki osvobaja fotografijo kot izključno tehnično-dokumentarnega medija. To isto lovljenje trenutkov, ki ga omenjate, je le rezultat napredka in popularizacije medija.

Ob pregledu letošnje bere, ki se predstavlja na festivalu, lahko izluščimo, kakšne so smernice v sodobni (slovenski) fotografiji?
"Fotopub" se v svoji novi preobleki želi distancirati od izključno tehničnih, klasičnih pristopov fotografske produkcije, želi namreč odpirati vprašanja, kaj fotografija sploh je in kaj lahko postane. Smernice v sodobni umetniški fotografiji se tako ne omejujejo zgolj na fotografijo kot tako, temveč jo uporabljajo kot orodje pri podajanju umetniških konceptov, idej ali pogledov na splošno družbeno stanje oziroma na določene tematike in težave. S festivalom želimo tem smernicam slediti; težimo k odprtosti konceptov, kar logično vodi v eksperimentacijo. Festival spodbuja tovrstno delovanje, ga poskuša uveljaviti znotraj slovenske umetniške produkcije in povezati z vseevropsko umetniško sceno.

Organizatorji fotopuba veliko ustvarjate oz. se šolate v tujini. Kako se primerjajo fotografske smernice denimo v Veliki Britaniji ali pa na Češkem z našimi? Na kateri stopnji smo?
Fotografske smernice se od države do države zelo razlikujejo, kar je več kot logično. Prednost slovenskega prostora je, da smo izpostavljeni smernicam z vzhoda in zahoda. S festivalom želimo prikazati prav to raznolikost, ki jo sproži mešanje tujih in domačih umetnikov in posledično tudi mešanje med samimi umetniškimi mediji, praksami, dojemanjem fotografije, predstavljanju del v različnih kontekstih in podobno. Ugotavljamo, da se fotografija v Sloveniji dojema v zelo omejenem pogledu, ki z razvojem sodobne fotografije v evropskem prostoru ne napreduje. Člani ekipe, ki so se izobraževali v tujini ali se še, težijo prav k takemu predstavljanju raznolikosti in uveljavljanju smernic, ki bi s tovrstno platformo privabile in soustvarjale vzhajajoče zvezde evropske sodobne umetnosti.

Fotopub ste postavili v Novem mestu, ker, kot pravite, gre za kulturno in umetniško zapostavljeno mesto. Se je to izkazala kot produktivna zamisel ali nima tako velikega učinka, kot ste morda upali?
To, da je Novo mesto kulturno-umetniško zapostavljeno, ni razlog za našo odločitev "fotopub" ohraniti v Novem mestu, je le dejstvo, s katerim živimo in se proti njemu borimo. Številni se s to opazko ne bi strinjali, mi pa lahko povemo le, da naša organizacija sodeluje z večino novomeških kulturnih producentov, katerih vrata so za nove ideje vedno odprta. Kljub presenetljivo slabemu razumevanju in sprejemanju novega nekaterih predstavnikov mestne oblasti menimo, da je Novo mesto kraj, kjer bo "fotopub" odraščal še naprej. Majhnost in povezanost kulturno-umetniške scene, lokacija in idiličnost širine novomeškega glavnega trga namreč naše mesto naredijo več kot primerno za organizacijo takega festivala.

Ob fotografiji je na festivalu letos veliko poudarka tudi na glasbenem programu. Kako ste si vse skupaj zamislili, ste se zgledovali po kakem tujem festivalu?
Programski okvir festivala smo dokončno zasnovali letos. Po lanski poskusni ediciji smo ugotovili, da nam format razstav, portfolio reviewa, večerne projekcije in zabav pristoji, predvsem pa je prijeten našemu občinstvu, ki ga mogoče sodobna fotografija ne zanima iz istega vzgiba kot povabljenih umetnikov, temveč še vedno cenijo tovrstno ustvarjanje. V ta okvir smo torej odločeni vsakoletno umeščati novo vsebino, ki predstavlja nove eksperimentalne pristope k sodobni umetnosti, tako k fotografiji kot glasbi. "Fotopub" je festival fotografije in je "pub", v preteklih letih se je drugi pomen rahlo zapostavil, mi ga vračamo, naše občinstvo je mlado, umikamo se od ex catedra nastopov in teoretičnih predavanj, predstavljamo sproščen festival fotografije in zabave, na katerega so dobrodošli prav vsi, od starih do mladih, od Novomeščanov do Britancev, od umetnikov do ekonomistov. Zgleda nimamo.