Z razstavo o zinih v MGLC-ju, ki sta jo pripravila kustosa Lara Plavčak in Božidar Zrinski, nadaljujejo niz razstav, v katerih se osredotočajo na različne fenomene tiskane produkcije. Foto: MGLC
Z razstavo o zinih v MGLC-ju, ki sta jo pripravila kustosa Lara Plavčak in Božidar Zrinski, nadaljujejo niz razstav, v katerih se osredotočajo na različne fenomene tiskane produkcije. Foto: MGLC

Zin je sicer okrajšava besede fanzin, ki prihaja iz izraza fan magazine - skovanke iz angleških besed fan in magazine. Zini so knjižice, največkrat samozaložniške "naredi sam publikacije", ki nastajajo v majhnih nakladah in z nizkimi produkcijskimi stroški.

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) je na ogled razstava Zini!, ki predstavlja sodobno zinovsko produkcijo. Kot so zapisali v MGLC-ju, so tiskani zini obstali kljub sodobnim informacijskim tehnologijam. Danes se pojavljajo z novimi vsebinami. Avtorjem omogočajo večjo neodvisnost in hitrost v ustvarjanju, obenem ohranjajo občutek osebnega.

Sodelujoči avtorji in avtorice - na razstavi so zastopani Beli sladoled, freštreš, LEALUDVIK, Leon Zuodar, Marko K. Gavez, Matjaž Wenzel & Rene Maurin, Mina Fina, Nejc Korenič, Nevena Aleksovski, Nez Pez, Simon Kocjančič, Tadej Vaukman in Zoran Pungerčar - delujejo na različnih področjih vizualne umetnosti. Zin je zanje eden izmed pomembnih pristopov, pri njem vztrajajo, ga razvijajo in nadgrajujejo.

Zavestna izbira zina kot žanra
Na razstavi izpostavljajo različne vidike ustvarjanja in doživljanja zinov. Nekateri predstavljajo, kako se zini berejo in kdo jih bere, drugi poudarjajo osebno in intimno zgodbo, tretji predstavljajo proces nastajanja zina. Razstava tako ne ponuja le listanja in prebiranja zinov, temveč prek celostno zastavljenih postavitev posameznih ustvarjalcev in skupin raziskuje današnjo raznovrstnost, ozadja in možnosti zina.

Ob nastopu sodobnih informacijskih tehnologij so zini kot medij doživeli temeljito preobrazbo v svoji funkciji, izdelavi in videzu, vendar ostajajo prisotni kot neprestano razvijajoča se oblika komunikacije. Tudi danes so predvsem del subkulturnih scen in medij ustvarjalcev večinoma mlajših generacij, od politično angažiranega fanzina pa so prešli k veliko bolj individualiziranemu umetniškemu zinu.

Umetniški zin je izrazito avtorsko delo poljubne velikosti in oblike, ki ostaja v formatih knjige, svojo motiviranost pa najde v estetski zasnovi in komunikaciji skozi likovni izraz. Čeprav je zin povezan z mnenjem, da gre za produkcijo, ki nastane ob odsotnosti drugih možnosti, gre velikokrat za umetnikovo zavestno izbiro zina kot žanra.

Zini so namenjeni branju naprej in nazaj, pa tudi naključnemu obračanju strani. Zastavljeni so konceptualno, eksperimentalno, tematsko, arhivsko, dnevniško, pripovedno, izpovedno ali asociativno. Privlačnost zina ostaja v njegovi taktičnosti, materialnosti, preprostosti in obvladljivosti. Tovrstna samozaložniška produkcija omogoča tudi večjo svobodo eksperimentiranja, hitrost v produkciji in samostojnost.

Kljub tehnološkim inovacijam in premiku od fotokopiranja k bolj profesionalnemu in zahtevnemu tisku prevladujoče vrednote zinov ostajajo ustvarjalnost, neodvisnost, cenovna dostopnost, neprofitnost, povezovanje in komunikacija, so še zapisali v MGLC-ju.

Razstavo, ki bo na ogled do 28. maja, bo pospremil zbornik, ki bo osvetlil predvsem likovno identiteto zinov.

Nekaj utrinkov z razstave je na omrežju Instagram objavila sodelujoča avtorica Mina Fina.

Drawings by Nevena Aleksovski #nevenaaleksovski #girlcruschfriday #zine #exhibition #zinimglc

A post shared by Mina Fina (@mina_fina) on Feb 24, 2017 at 3:53am PST