Leta 1895 v Melvičah pri Trebišniku rojeni dr. Julij Felaher se je bojeval za izboljšanje položaja koroških Slovencev v Avstriji, sodeloval je v vojaškem in političnem boju za pravično severno mejo. Umrl je leta 1969 v Ljubljani. Foto: Dlib
Leta 1895 v Melvičah pri Trebišniku rojeni dr. Julij Felaher se je bojeval za izboljšanje položaja koroških Slovencev v Avstriji, sodeloval je v vojaškem in političnem boju za pravično severno mejo. Umrl je leta 1969 v Ljubljani. Foto: Dlib
Julij Felaher kot birmski boter
Ohranjena pisma razkrivajo, da so dopisniki Julija Felaherja cenili in ga najpogosteje nazivali z Velecenjeni doktor ali Spoštovani gospod! Z Dragi Julči! ali Ljubi Julči! pa so ga imenovali znanci in prijatelji, od koder tudi naslov razstave. Foto: Dlib

Dr. Julij Felaher (1895—1969) se je skoraj pol stoletja bojeval za izboljšanje položaja koroških Slovencev v Avstriji, sodeloval je v vojaškem in političnem boju za pravično severno mejo. Njegovo zapuščino (korespondenco, kartografsko gradivo, knjižno gradivo in slikovno oziroma fotografsko gradivo) od leta 1969 hrani Koroška osrednja knjižnica Dr. Franca Sušnika na Ravnah. Ob mednarodnem dnevu arhivov pa je gradivo pripotovalo v Arhiv Republike Slovenije, kjer je na ogled na razstavi, naslovljeni Dragi Julči!.

Bogata bera narodnostnega gradiva
Felaher je med drugim deloval pri Narodnem svetu za slovensko Koroško v Velikovcu in nato pri distriktnem svetu Medzavezniške plebiscitne komisije v Pliberku. Kot številni slovenski izobraženci je po plebiscitu moral zapustiti rodno deželo.

Predsedoval je Klubu koroških Slovencev od njegove ustanovitve leta 1928 pa vse do svoje smrti, pomagal je tudi z lastnimi sredstvi, pisanjem prošenj ali pa s pravno pomočjo. Sodeloval je pri predvojnem Manjšinskem inštitutu v Ljubljani, veliko je pisal in predaval ter zbral ogromno zgodovinskega in narodnostnega gradiva.

Arhivirana in digitalizirana zapuščina
Njegova ohranjena korespondenca obsega 1.076 pisem, pri čemer gre tudi za pisma njegovih dopisnikov, osebne dokumente, rokopise oziroma tipkopise. Gradivo razkriva, da so ga dopisniki cenili in ga najpogosteje nazivali z Velecenjeni doktor ali Spoštovani gospod! Z Dragi Julči! ali Ljubi Julči! pa so ga imenovali znanci in prijatelji, od koder tudi naslov razstave.

Zasebno knjižno gradivo Julija Felaherja v hrambi koroške knjižnice obsega 2.000 izvodov, kartografsko gradivo pa 300 kosov. V knjižnici so se v zadnjem času posvetili predvsem obdelavi fotografskega gradiva in razglednic, slikovno gradivo so tudi digitalizirali in ga je nekaj dostopnega tudi na naslovu Digitalne knjižnice Slovenije.

Avtorici razstave Dragi Julči!, za katero je gradivo v Arhiv Republike Slovenije prišlo v goste iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika z Raven na Koroškem, sta Simona Šuler Pandev in Simona Vončina.