Bratranca Milan Singer in Oto Kohnstein leta 1935 v Mariboru (fotografija je last Muzeja Međimurje iz Čakovca). Foto: Mariborska knjižnica
Bratranca Milan Singer in Oto Kohnstein leta 1935 v Mariboru (fotografija je last Muzeja Međimurje iz Čakovca). Foto: Mariborska knjižnica
"Z razstavo obujamo v življenje spomin na davno cvetočo judovsko skupnost v našem mestu, na mariborske Jude, ki so izginili v koncentracijskih taboriščih. Zvezdna proga je naš prispevek k ohranjanju spomina," je ob odprtju prve, mariborske razstave zapisala direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak. Ob odprtju razstave sta Mariborska knjižnica in Sinagoga Maribor izdali katalog, v katerem so zbrani prispevki Dragice Turjak, dr. Marjana Toša, Klemna Brvarja, Andreje Babšek in Borisa Hajdinjaka. Foto: Mariborska knjižnica

Razstava je nastala leta 2011 in so jo videli že v več slovenskih mestih in krajih, zdaj pa bo do konca marca na ogled še v prestolnici. Po besedah enega od avtorjev Klemna Brvarja po Sloveniji potuje le domoznansko-zgodovinski del razstave. Drugi del je literarnozgodovinski in fenomen holokavsta motri skozi književnost.
Značilna zgodba judovske družine
Domoznansko-zgodovinski del je na prvi pogled res vezan na Maribor, saj predstavlja usodo dveh družin, ki sta živeli v Mariboru med obema vojnama, pozneje pa je večina njunih članov pomrla v koncentracijskih taboriščih. Po drugi strani je njuna zgodba zelo tipična in družini predstavljata prototip judovske družine. Njuna zgodba je predstavljena z dokumenti, arhivskim gradivom in fotografijami.
Družini sta bili med seboj povezani z družinskimi vezmi. Prišli sta iz srednjeevropskega prostora. Člani obeh družin so bili trgovci, ki so uspešno nadaljevali svojo zgodbo kot eni vodilnih industrialcev v Mariboru. S prihodom Nemcev v Maribor sta družini najprej pobegnili na Hrvaško in potem v madžarsko okupacijsko območje v Prekmurje, kjer je takrat živela najbolj strnjena judovska skupnost v Sloveniji. Tam sta bili do spomladi leta 1944, ko so člane družin Nemci skupaj z drugimi prekmurskimi Judi poslali v Auschwitz.
Ob spremljanju usode teh dveh družin se po Brvarjevih besedah pokaže tudi univerzalna dimenzija. Njuni člani so namreč bili rojeni ali po so umrli na različnih točkah po vsej Evropi. Lahko torej govorimo o holokavstu od Jadranskega do Baltskega morja, je poudaril Brvar.
Tlakovci spomina
Na obe družini v Mariboru spominjajo tudi tlakovci spomina. Pobuda za njihovo postavitev je bila dana že ob odprtju razstave v mariborski sinagogi leta 2011, realizirana pa je bila v sklopu projekta Maribor – Evropska prestolnica kulture. Tlakovce, ki so jih položili na Pobrežju in na Ulici kneza Koclja, je izdelal nemški umetnik Gunter Demnig.
Demnig se projektu Tlakovci spomina (Stolpersteine) posveča od leta 1994. Po načelu "en tlakovec za eno ime" projekt obuja do pred kratkim brezimne in pozabljene žrtve nacizma. Spominska obeležja v obliki kamnitih tlakovcev so prevlečena s slojem medenine, v katerega so vgravirani osebni podatki posameznih žrtev.
Razstava Zvezdna proga - razstava o holokavstu je plod sodelovanja Prve gimnazije Maribor, Mariborske knjižnice in Sinagoge Maribor. Med drugim je že bila na ogled v Mariboru, Lendavi, Lenartu, Celju, Novi Gorici in drugje. Ljubljana po Brvarjevih besedah verjetno še ni njena zadnja postaja, se pa, kot je dejal, njena pot počasi končuje.