Še preden je instalacija s preprostim naslovom The Mosque (Mošeja) 8. maja prvič odprla vrata vernikom, je razburila beneške mestne oblasti in policijo, češ da pomeni grožnjo za varnost, predvsem zaradi islamskih skrajnežev. Foto: EPA
Še preden je instalacija s preprostim naslovom The Mosque (Mošeja) 8. maja prvič odprla vrata vernikom, je razburila beneške mestne oblasti in policijo, češ da pomeni grožnjo za varnost, predvsem zaradi islamskih skrajnežev. Foto: EPA
Cerkev Santa Maria della Misericordia
Cerkev Santa Maria della Misericordia v soseski Cannaregio, v kateri je umetnik postavil svoj projekt, nikoli ni bila uradno sekularizirana, čeprav je bila zadnjih 40 let večinoma zaprta. To pomeni, da naj se ne bi uporabljala v druge namene kot za katoliško čaščenje. Foto: EPA

Mošejo, postavljeno v nekdanji katoliški cerkvi Santa Maria della Misericordia v beneški soseski Cannaregio, so zaprli konec letošnjega maja, le dva tedna po odprtju. IAC, ki je tudi naročnik tega umetniškega dela, poleg ponovnega odprtja zahteva tudi 360 tisoč evrov odškodnine od mesta Benetke kot tudi nedoločeno vsoto za "odškodnino".

Odvetnik Marco Ferrero iz Padove, ki ob številnih priložnostih zastopa tamkajšnje muslimanske skupine, je v imenu IAC-a vložil zahtevek pri nadzornem sodišču za Benečijo na začetku tega meseca.
Moteča gneča in prežeči skrajneži
IAC že ima odobren dostop do mestnih dokumentov, povezanih z Büchlovim projektom, ki razkrivajo domnevne kršitve zdravstvenih in varnostnih predpisov. Umetniku se očita, da je število obiskovalcev ob več priložnostih preseglo zmogljivost cerkve. Beneški mestni svet trdi, da so ti očitki zadostna pravna podlaga za zaprtje projekta.

Po poročanju mednarodnih medijev oblasti trdijo še, da pomeni mošeja tudi varnostno tveganje in bi lahko spodbudila napade islamskih skrajnežev.

IAC je tudi zbral izjave vodilnih mednarodnih kuratorjev, vključno z italijanskim strokovnjakom Germanom Celantom, ki je potrdil, da gre v primeru te mošeje res za umetniško delo, je povedala IAC-ova predstavnica za stike z javnostmi. Že v maju pa je IAC podal izjavo, da je bil namen projekta "zagotoviti platformo za dialog o in komunikacijo med različnimi kulturnimi položaji".

Sodišče v Benetkah bo zadevo proučilo 29. julija, svojo odločitev pa sporočilo v nekaj dneh.