Serija naročil za javna dela britanskim umetnikom obeležuje 250-letnico Kraljeve Akademije in 150-letnico postaje St. Pancras. Pred Eminovo, ki je postajo dobila do konca letošnjega leta, so tu razstavljali še Cornelia Parker, Ron Arad in Conrad Shawcross. Foto: EPA
Serija naročil za javna dela britanskim umetnikom obeležuje 250-letnico Kraljeve Akademije in 150-letnico postaje St. Pancras. Pred Eminovo, ki je postajo dobila do konca letošnjega leta, so tu razstavljali še Cornelia Parker, Ron Arad in Conrad Shawcross. Foto: EPA
Tracey Emin
Tracey Emin je ena od članic "mladih britanskih umetnikov" (skupine Young British Artists), ki so sceno zavzeli v devetdesetih. 54-letnica je znana po svojih provokativnih, osebno izpovednih delih: med drugim je denimo nekoč postavila šotor in ga popisala z imeni vseh svojih ljubimcev do tistega trenutka. (Delo nosi naslov Everyone I Have Ever Slept With.) Foto: EPA
Eminova je priznala, da ima delo osebno noto tudi na neki drugi ravni: želi si, da bi tudi sama kdaj doživela romantično snidenje pod glavno uro, kakršnim smo lahko vsak dan priča na postajah. Foto: EPA

Besede I Want My Time With You (Rada bi čas s teboj), ki se na dvajsetih metrih bočijo pod uro na postaji St. Pancras, so seveda aluzija na romantična snidenja na postajah - obenem pa so mišljene tudi kot "tiho sporočilo preostanku Evrope": "Zelo, zelo me skrbi Evropa oziroma to, da bomo že čez eno leto majčken, osamljen otoček v Severnem morju. To je norost."

Eminova bi rada, da bi njene besede videlo na tisoče Eurostarovih potnikov, ki se na te postajo vsak dan pripeljejo iz kontinentalne Evrope - in da bi pri tem čutili toplino in ljubezen. "Osebno niti slučajno nočem zapustiti Evrope, in to je moje sporočilo vsem Evropejcem. Ne trdim, da Evropa nima svojih težav, seveda jih ima, ampak veliko lažje jih je reševati od znotraj."

Eminova je na torkovem odprtju inštalacije povedala, da je idejo dobila zelo hitro, da pa je izdelava neonskega znaka trajala celo leto. Tako velikega ni sestavila še nikoli, čeprav so napisi v njenem rokopisu zdaj postali že umetničin zaščitni znak.

"Seksi" rožnata svetloba
Zaradi varnostni za napis v resnici niso smeli uporabiti neonskih luči, kakršne Eminova uporablja za muzejska dela, pač pa LED luči. Umetniki pri svojih inštalacijah za postajo nikoli ne smejo uporabljati rdeče, zelene in rumene barve, da z njimi ne bi motili voznikov vlakov, ki se orientirajo po barvnih signalih - nič pa ni narobe z uporabo rožnate barve. Eminova jo je hotela uporabiti tudi zato, ker je stereotipno ženska barva, medtem ko so vlaki, ki zapeljejo v postajno poslopje, "na freudovski način" moški. "Ponoči se bo cela postaja kopala v seksi rožnati svetlobi; ljudje se bodo smehljali, ker se bodo ob tem počutili dobro. Prišleki iz Evrope bodo videli, da smo nekateri tukaj topli in ljubeči in da imamo tudi sijajen smisel za humor."

Umetnina je nastala po naročilu lastnikov postaje in Kraljeve Akademije, v naslednjem letu pa jo bo videlo približno 50 milijonov potnikov. Umetniški vodja kraljeve Akademije Tim Marlow je Eminovo opisal kot eno najpomembnejših in najvplivnejših svetovnih umetnikov. "Njeno ustvarjanje je močno in privlačno ter briše meje med zasebnim in javnim, med umetnostjo in življenjem." Po enem letu bi avtorica rada, da bi napis našel stalni dom nekje v Evropi, ali pa vsaj v njenem rodnem Margateu.

Kaj pa kritiki?
Odzivi kritiške srenje na novo delo so mešani - a je med njimi najbrž več negativnih kot pozitivnih. Mark Hudson za The Daily Telegraph potoži, da je medij neonskega znaka, ki ga je v sedemdesetih "odkril" Bruce Nauman, danes izrabljen in izpraznjen že do točke samoparodije. "Ko sem stal pod njenim delom, me je najbolj presunil njegov odnos do velikanske ure, ki visi nad njim. I Want My Time With You - kakšen briljanten slogan za prodajanje ur. Če ji ne bi uspelo v umetnosti, bi Eminova lahko obogatela v oglaševanju."