Razstavo Janez Janša, ki je nastala v koprodukciji Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) in Aksiome, je kuriral neodvisni kustos Domenica Quaranta. Pred odprtjem ljubljanske postavitve je kustos o tej dejal, da gre za retrospektivno razstavo o raziskovanju pomena identitete v okviru birokratskega sistema.

Med zasebnim in javnim
Večina razstavljenih del se je porodila kot stranski učinek spremembe imena in s tem povezanih življenjskih dogodkov, ki so sledili. Umetniki so se leta 2007 včlanili v Slovensko demokratsko stranko (SDS) in uradno spremenili ime v ime strankarskega prvaka, tedanjega slovenskega premierja Janeza Janše. Preimenovali so se sicer iz osebnih razlogov, a ločnice med njihovim življenjem in umetnostjo so se začele zabrisovati na najrazličnejše nepričakovane načine. Od tedaj živijo svoja zasebna in javna življenja ter delajo posamično in skupinsko z istim imenom ter tako raziskujejo filozofske, psihološke, politične, biopolitične, zgodovinske, pravne, ekonomske, lingvistične in družbene implikacije spremembe imena.

Svoje življenje so ob tem spremenili v trajajoči performans, svojo umetnost pa v močno sredstvo za razmislek o ritualih in konvencijah in za razpravo o statusu in funkciji stvari, povezanih z identiteto, kot so podpis, potni list, osebna izkaznica ter kreditne in plačilne kartice.

Živa razstava del
Umetniki sami o postavitvi pravijo, da je to obenem retrospektiva in ni retrospektiva. Njena posebnost po njihovem tiči v tem, da imajo številna dela, akcije in geste odprti rok trajanja. "Niso neka dela, ki bi s tem, ko vstopajo v muzej, začela pripadati zgolj preteklosti, ampak tudi znotraj teh zidov živijo umetniško in še katero drugo življenje," je povedal Janez Janša in dodal, da je zato razstava "izrazito živa" v primerjavi z običajno muzejsko postavitvijo.