Egon Schiele (1890-1918) spada poleg Gustava Klimta in Oskarja Kokoschke med osrednje avstrijske umetnike zgodnjega 20. stoletja. Ekspresivne linije njegovih figur ga povezujejo z ekspresionizmom zgodnjega 20. stoletja, čeprav je bil hkrati močno povezan z gibanjem takratne secesije. Njegova kariera je bila kratka: le 12 let je minilo od njegovih začetkov na akademiji pa do smrti v epidemiji španske gripe pri 28 letih. Foto: Leopold Museum
Egon Schiele (1890-1918) spada poleg Gustava Klimta in Oskarja Kokoschke med osrednje avstrijske umetnike zgodnjega 20. stoletja. Ekspresivne linije njegovih figur ga povezujejo z ekspresionizmom zgodnjega 20. stoletja, čeprav je bil hkrati močno povezan z gibanjem takratne secesije. Njegova kariera je bila kratka: le 12 let je minilo od njegovih začetkov na akademiji pa do smrti v epidemiji španske gripe pri 28 letih. Foto: Leopold Museum
Beethovnov friz v Secesijski galeriji na Dunaju je eno najbolj znanih Klimtovih del. Foto: AP
Otto Wagner
Ko se je Jože Plečnik vpisal na umetnostno akademijo na Dunaju, je arhitekturni oddelek vodil Otto Wagner. Po končanem študiju in študijskem bivanju v Italiji se je slovenski arhitekt za dobrih deset let ustalil na Dunaju in prvi del tega obdobja je preživel v Wagnerjevem ateljeju. Na fotografiji je interier Wagnerjeve vile. Foto: Wikipedia

Razstave na različnih prizoriščih po mestu bodo poskušale pokazati, kakšen pečat so pionirji dunajske moderne okrog leta 1900 pustili v avstrijski prestolnici, so sporočili s predstavništva mesta Dunaj EurocommPR.

Serijo razstav so naslovili Dunaj 2018: Lepota in brezno. Klimt.Schiele.Wagner.Moser. Umetnikom bodo razstave posvetili v muzejih in galerijah, kot so Belvedere, Muzej uporabnih umetnosti (MAK), Umetnostnozgodovinski muzej, Judovski muzej, Hiša glasbe, Muzej Dunaj, Leopoldov muzej in drugi.

Štirje stebri moderne
Klimt, Schiele, Wagner in Moser so bili najpomembnejši predstavniki dunajske moderne, obdobja, ki označuje kulturno ustvarjanje v avstrijskem glavnem mestu na prelomu stoletja – med letoma 1890 in 1910. Med političnimi in družbenimi nemiri, ki so vodili v razpad Avstro-Ogrske, pa je bilo to obdobje plodno tako za umetnost in literaturo kot tudi za psihologijo, filozofijo, znanost, arhitekturo in glasbo. Dunajska moderna se je razvila kot smer, ki nasprotuje naturalističnemu upodabljanju resničnosti in se osredotoča na človekovo notranjost.

Dela Klimta in Schieleja so bila revolucionarna in danes dosegajo najvišje cene. Največji zbirki njunih del na svetu hranita Leopoldov muzej in dvorec Belvedere.

Tako bodo marca v Leopoldovem muzeju odprli razstavo z naslovom Egon Schiele. Ekspresija in lirika. Umetnik bo predstavljen s popolnoma nove perspektive; njegovo življenje in delo bo mogoče spoznati ne le prek njegovih slik in grafik, ampak tudi prek njegovih pesmi, osebnih predmetov, fotografij, lastnih zapisov in dokumentov.

V Spodnjem Belvederu pa bodo marca odprli razstavo z naslovom Klimt ni konec. Preporod v srednji Evropi, ki se bo posvetila spremembam, ki so bile posledica konca prve svetovne vojne, smrti štirih pionirjev dunajske moderne in s tem tudi konca umetniškega razcveta. Vanjo bo vključenih 80 del različnih umetnikov, tudi Klimta, Schieleja, Oskarja Kokoschke, Moserja in Albina Egger-Lienza.

Avstrijski muzej uporabne umetnosti (MAK) pa za maj napoveduje razstavo, posvečeno arhitektu in očetu dunajske moderne Ottu Wagnerju. Razstava bo prikazala vzajemen vpliv med Wagnerjem in drugimi protagonisti dunajske moderne ter Wagnerjev vpliv na sodobnike, učence in prihodnje generacije arhitektov in oblikovalcev.

Stoti obletnici smrti Otta Wagnerja se bo marca z obsežno razstavo poklonil tudi Muzej Dunaj. Na ogled bodo številni razstavni predmeti iz muzejske zbirke, kot so risbe, makete, pohištvo, slike in osebni predmeti tega velikega arhitekta, od katerega se je učil tudi slovenski arhitekt Jože Plečnik.