Razstave
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 1 glasov Ocenite to novico!
Gurlittova zbirka
Litografija Emila Noldeja Fischerinder. Foto: Reuters
Gurlittova zbirka
V stanovanju v Münchnu (in kasneje še v Salzburgu) so našli več kot 1.500 del, ki jih je Gurlitt kupil po nizkih cenah, potem ko so jih nacisti zasegli v različnih muzejih. Foto: Reuters
Nina Zimmer
Direktorica muzeja Nina Zimmer je dejala, da so sprejeli le dela, katerih izvor je znan, pri čemer ne gre za dela, ki so bila pred zasegom nacistov v zasebni lasti. Foto: Reuters
Cornelius Gurlitt, München
Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici München marca 2012 odkrilo okoli 1.300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Pozneje so v Gurlittovem drugem stanovanju v Salzburgu v Avstriji odkrili še 200 umetnin. Njihova skupna vrednost naj bi presegala milijardo evrov. Foto: EPA
VIDEO
Razstava Gurlittove zbirke

Dodaj v

V Bernu na ogled del Gurlittove zloglasne zakladnice umetnin

Skupna vrednost del naj bi presegla milijardo evrov
2. november 2017 ob 08:59
Bern - MMC RTV SLO, Reuters

V Bernu so prvič na ogled postavili okoli 150 del, ki predstavljajo del obširne zbirke, ki jo je nemški trgovec z umetninami Hildebrand Gurlitt zbral v času nacistov, ko so ti ukazali prodajo "izrojenih" modernih del.

Na razstavi z naslovom Izrojena umetnost - zasežena in prodana so v muzeju v Bernu do marca na ogled risbe, litografije in slike, ki so jih nacisti zasegli v različnih muzejih. Ko so izdali ukaz, da je treba dela t. i. izrojene moderne umetnosti (nem. Entartete Kunst) prodati, jih je, najverjetneje po smešno nizkih cenah, ki so obveljale, ko so se nacisti leta 1933 povzpeli na oblast, kupil Gurlitt. Njegovo zbirko je podedoval njegov sin, Cornelius, ki jih je po koncu vojne obdržal ter jih prodajal posamič in diskretno, da ni pritegnil pretirane pozornosti. Dela je imel več desetletij v svojem stanovanju v Münchnu.

Nemški davčni inšpektorji so Gurlittovo zbirko odkrili med pregledom njegovega doma v Münchnu leta 2012, potem ko je carinski inšpekciji na vlaku iz Züricha (pri njem so našli 9.000 evrov neprijavljene gotovine) sledila davčna inšpekcija, saj so ga oblasti začele preiskovati zaradi suma utaje davkov. Kasneje so tudi v Gurlittovem stanovanju v Salzburgu odkrili vrsto umetnin.

Maja 2014 je muzej umetnosti v Bernu dan po Gurlittovi smrti izvedel presenetljivo novico, da je edini dedič približno 1.500 del, med njimi so tudi dela Pabla Picassa, Henrija Matissa in Marca Chagalla. Skupna vrednost umetniških del naj bi presegla milijardo evrov. Muzej je imel pol leta časa, da se odloči, ali dela sprejme.

"Za večino del natančno vemo, kdaj so bila zasežena in v katerem muzeju," pravi direktorica muzeja Bern Art Museum Nina Zimmer. "Vzeli smo le dela, za katera smo 100-odstotno prepričani, da niso bila zaplenjena pri zasebnih lastnikih," je pojasnila in dodala, da za okoli 300 del za zdaj še ni jasno, v čigavi lasti so bila, ko so jih nacisti zasegli. Strokovnjaki njihov izvor še preučujejo. "Umetnost mora po 70 letih znova na dan in javnost se mora znova povezati s temi deli," je še dodala.

V Bonnu bo od petka ločeno na ogled razstava z naslovom Tatvine nacistov in njihove posledice, na kateri bodo prav tako na ogled dela iz Gurlittove zbirke.

Hitler je prepovedal dela vodilnih avantgardnih umetnikov
Na novinarski konferenci ob srednem odprtju razstave je direktorica bernskega muzeja dejala, da dela, ki so jih naredili vodilni avantgardni nemški umetniki v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja - Adolf Hitler jim je prepovedal nadalje ustvarjati -, predstavljajo "vzorčna dela simbolizma, konstruktivizma in objektivizma". Med njimi je 20 del Ernsta Ludwiga Kirchnerja, tudi Ljubezenski prizor (Liebesszene), barvna litografija iz leta 1908, ki prikazuje dve goli ženski, ki se poljubljata. Na ogled so tudi dela Emila Noldeja, Franza Marca in Otta Dixa.

Še pred koncem razstave marca prihodnje leto bo po napovedih Zimmerjeve na ogled tudi delo Paula Cezanna, katerega izvor še ugotavljajo, hkrati pa potekajo tudi pogovori s potomci francoskega umetnika. "Upamo na povratno informacijo, mogoče se bo kdo spomnil, da je že kje videl sliko ali pa se bo spomnil pisma o tem delu. Tudi zato je treba delo pokazati," je še dejala Zimmerjeva.


Le pet del (uradno) zaplenjenih Judom

Januarja 2016 je nemška vlada vzpostavila posebno delovno skupino, katere naloga je bila ugotoviti zgodovino lastništva del. Skupina je odkrila, da so nacisti judovskim lastnikom zaplenili le pet del, kar je izzvalo ogorčenje različnih judovskih skupin. Med petimi deli, za katera sedaj tudi uradno velja, da so jih zaplenili v času nacističnega režima, sta sliki Dva jahača na plaži Maxa Liebermanna in Sedeča ženska Henrija Matissa, pod preostala tri dela pa se podpisujejo francoski impresionistični mojster Camille Pissarro ter nemška umetnika Carl Spitzweg in Adolph Menzel. "Še vedno so muzeji in zbirke, ki ne preiskujejo izvora del. In na žalost arhivi še vedno niso dostopni, kot bi morali biti. Nekatere institucije se raje skrivajo za pravili o varovanju podatkov," je za nemški dnevnik Die Zeit dejal predsednik svetovnega judovskega kongresa Ronald Lauder.

K. T.
Prijavi napako
Komentarji
ennui
# 02.11.2017 ob 16:11
Tragika Emila Noldeja je, da je od samega začetka bil zvest nacist in tudi aktivno propagiral ekspresionizem kot uradno nacistično umetnost. Na njegovo hudo razočaranje so se potem nacisti odločili za klasično umetnost, sploh kič Arna Brekerja. Nolde je bil pa razglašen za degeneriranega umetnika, kljub temu da je kot človek gorel za nacistične ideale. Kruta usoda, bi rekel. :)
Aeda
# 02.11.2017 ob 15:55
Kaj pomeni izraz NEMŠKI EKSPRESIONIZEM in kakšne so njegoveznačilnosti, sagoza?
ennui
# 02.11.2017 ob 15:52
@sagoza

Uh, en gugl search in si postal ekspert, ki kliče po uničevanju del.

Bravo, bravo.
sagoza
# 03.11.2017 ob 12:31
ooo, imamo komentarje, jaz sem pa mislil da bo MMC čistilka pometla za mano :)

@ennui, en gugl search ne naredi eksperta, kar pa ne pomeni da ekspert z enim gugl searchom ne more grobo oceniti umetniška dela. jaz ne pravim da sem ekspert, sicer se nebi po MMCju valjal, jaz samo podajam svojo oceno in če si upam podati oceno kjub temu da nisem ekspert, še ne pomeni da sem aroganten, čeprav sem.

no zdaj pa še ti podaj svojo oceno, katera slika Emila Noldeja ti je najbolj všeč, eno samo linkaj, res je da si nisem vzel več kot minuto za ogled njegovih slik in če me presenetiš se bom opravičil za površnost in za vznemirjanje javnosti.

@Aeda, a misliš da če imajo dela značilnosti nekaga umetniškega gibanja, lokalnega ali nacionalnega, in visijo muzeju ali celo dosegajo večmijonsko vrednost, so že avtomatsko umetnost, še posebno zato ker je to bilo ustvarjeno v posebnih okoliščinh in pred časom? če je tako, potem o umetnosti ne veš ničesar, oziroma za umetnost šteješ vse kar se znajde na platnu v muzejih in galerijah. Jaz ločim umetnost med dobro slabo in vrhunsko po občutku in to kar sem na hitro videl od Emila Noldeja je navadno sranje in to znam tudi utemljiti. Seveda je za bolj konkretno oceno potrebno še kaj več kot občutek, ampak zapomni si, to kar te najprej dotakne to je pristno in najbližje resnici, vse ostalo je intelektualni konstrukt ki je eksponenten z časom. A na točki konstrukta lahko vse postane umetnost, tudi drek na palici, saj gre za poustvarjalni proces, le da v tem primeru je tisti pravi umetnik interpret! Če se te nič ne dotakne in se sprašuješ kaj sploh gledaš, ob iskanju razlag v enciklopdeijah, potem vedi, da je pogled filtriran, da ne rečem ukalupljen in nezmožen pristne presoje. Na tej točki potrebuješ ogromno dela na sebi, da se najprej znebiš filtrov in šele potem lahko pomahaš nam vsem in rečeš, hej, jaz pa imam svoje mnenje in ne mnenje enciklopedije. bo šlo?

Umetnost je živa v neskončnih manifestacijah, ki so sinhronizirane neglede na to za kakšno umetnost gre. To pomeni da je umetnost brezčasna in jo lahko obudiš kadarkoli in v kateremkoli kontekstu. Ta dela Emila Noldeja ki sem jih na hitro pogledal ne nosijo v sebi prav nobenega znaka brezčasnosti (razen že omenjene litografije:), mogoče si vzamem danes čas pa bolj podrobno raziščem, mogoče najdem še kaj omembe vrednega, vse mogoče.
sagoza
# 02.11.2017 ob 13:03
Litografija Emila Noldeja Fischerinder je izjemna, ostale slike spodaj pa nič posebnega, da ne rečem zanič. da vidimo sedaj kaj porečejo čistilke na to.
sagoza
# 02.11.2017 ob 15:28
no sedaj ko sem pogooglal še njegove slike, pa lahko rečem da mu je litografija uspela po naklučju, ker njegove slike so totalno sranje. kje ste čistilke.
Kazalo