Osrednje prizorišče dogajanja bo sloviti milanski grad Sforzesco, na katerem bodo 2. maja, točno na 500. obletnico Leonardove smrti, uvedli devetmesečno praznovanje njegovega ustvarjalnega in znanstvenega duha. To bo zaznamovalo tudi ponovno odprtje restavrirane Leonardove monokromne poslikave v grajski dvorani Sala delle Asse.

V grad Sforzesco bodo pripravili še dve Leonardu posvečeni razstavi. Prva bo multimedijska postavitev Leonardov Milano, na kateri si bo mogoče ogledati, kako je bilo mesto videti v času življenja velikega italijanskega renesančnika. Druga bo vezana na že omenjeno dvorano Sala delle Asse, na njej pa bodo na ogled izbrane Leonardove izvirne risbe in dela njegovih privržencev.

Italijanski slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonardo da Vinci (1452–1519) se je rodil v Vinciju v Toskani kot nezakonski sin florentinskega notarja Piera da Vincija. Šolal se je pri Verocchiu.

Uomo universale
Bil je ustvarjalni genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Po načelu znati opazovati je proučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku.

Zapustil je številne znanstvene beležke, napisane v zrcalni pisavi. Kot slikar je bil po eleganci forme in umirjeni harmoniji barv pravo nasprotje drugega velikega renesančnega umetnika in sodobnika, Michelangela.

Med njegovimi najbolj znanimi slikarskimi deli so Madona z otrokom (okoli 1474), Sv. Hieronim (okoli 1480), Dama s hermelinom (1485), freska Zadnja večerja v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu (1495–97) in Mona Liza (1503–06).

Zapisi iz ohranjene dediščine Leonarda da Vincija pričajo o tem, da so njegove poti segle tudi na slovensko ozemlje. Da Vinci je kraje obiskal leta 1500, ko mu je Beneška republika naročila izvedbo študije za zaščito območja pred turškimi vpadi.