Renoir je leta 1873 naslikal Moneta, kako slika v svojem vrtu. Na londonski razstavi sliki visita druga ob drugi. Foto: Wadsworth Atheneum Museum of Art
Renoir je leta 1873 naslikal Moneta, kako slika v svojem vrtu. Na londonski razstavi sliki visita druga ob drugi. Foto: Wadsworth Atheneum Museum of Art

Umetniki so imeli vrtove radi zaradi barv in zato, ker je šlo za okolje, ki so ga lahko do neke mere obvladovali - zanje je bil to nekakšen atelje na prostem.

Kuratorka Ann Dumas
Monetova ljubezen do motiva vodnih lilij je verjetno ena najbolj znanih hortikulturnih "obsesij" v zgodovini umetnosti. Foto: Portland Art Museum

Vrtovi so bili nekoč predvsem domena aristokracije - prefinjene rastlinske konstrukcije, negovane in urejene zgolj za čutni in estetski užitek bogatih mecenov. Naraščanje priljubljenosti vrtov pri srednjem razredu v 19. stoletja pa ni koristilo le kakovosti življenja "navadnega človeka", pač pa je spremenilo zgodovino umetnosti.

Postavitev, ki si za izhodišče jemlje nekaj ključnih del iz opusa Clauda Moneta, pripoveduje o vlogi, ki jo je vrt imel v razvoju modernega slikarstva od zgodnjih 60. let 19. stoletja pa do poznih 20. let preteklega stoletja.

Kraljevo akademijo so ob tej priložnosti s klopmi in zabojčki za sadike spremenili v vrt, po katerem se lahko obiskovalec sprehaja ali si odpočije na kateri od klopi in pri tem opazuje fotografije in filme, ki prikazujejo Clauda Moneta, Maxa Liebermanna ali Vasilija Kandinskega pri njihovem delu.

"Umetniki so imeli vrtove radi zaradi barv in zato, ker je šlo za okolje, ki so ga lahko do neke mere obvladovali - zanje je bil to nekakšen atelje na prostem," je privlačnost cvetočega vrta za umetniški duh pojasnila kuratorka razstave Ann Dumas.

Razstava se med drugim loteva tudi vprašanja, kako je razvoj modernega koncepta navdihnil novo generacijo umetnikov prav v času, ko se je poklicno življenje začelo prepletati s prostočasnimi dejavnostmi. "To je čas, v katerem so bili priča vzponu moderne buržoazije, srednjega razreda, kot ga poznamo še danes. Če je bil prej vrt bodisi domena aristokracije ali pa funkcionalen kraj, kjer se je gojila hrana, pa se je kar naenkrat začel pojavljati urbani vrt. Vštric s tem opažamo ljubezen do rastlin in katalogiziranja."

Kandinskega je skrbela solata
Del razstave so tudi številni detajlirani vrtnarski dnevniki, v katere so umetniki zapisovali razvoj in nego svojih vrtov. Nekateri, denimo Kandinski, so v številnih pismih razpredali o solati in grahu, spet drugi - med njimi Max Liebermann - pa so vrtove urejali izrecno zato, da bi jim nudili slikarsko motiviko. Če so Moneta zanimale predvsem vodne lilije, pa so številne umetnike navdušile krizanteme in dalije, ki so z močnimi barvami lahko popestrile temačno platno.

Monet: umetnik in vrtnar
Postavitev združuje okoli 120 slik, od tega je 35 Monetovih. Po besedah Dumasove je bil Monet umetnik in vrtnar par excelence. O svojih poznih delih v Givernyju je nekoč dejal: "Moj vrt je moje najlepše umetniško delo. Razen slikanja in vrtnarjenja ničesar ne znam." Vrt je bil umetniku tako kraj za delo kot slikarski studio na prostem.

V želji, da predstavijo njegov vpliv na sodobnike in abstraktni ekspresionizem, so na razstavi ob Monetovih postavili dela umetnikov, kot so Paul Klee, Emil Nolde, Gustav Klimt in Vasilij Kandinski. Ob njihovih so na ogled še dela nekaterih drugih umetnikov.

Umetniki so imeli vrtove radi zaradi barv in zato, ker je šlo za okolje, ki so ga lahko do neke mere obvladovali - zanje je bil to nekakšen atelje na prostem.

Kuratorka Ann Dumas