Figura sedečega orientalca v pogledu od spodaj, ok. 1740. Trst, Civico Museo Sartorio, inv. 1939. Foto: Narodna galerija
Figura sedečega orientalca v pogledu od spodaj, ok. 1740. Trst, Civico Museo Sartorio, inv. 1939. Foto: Narodna galerija
Poklon okronanemu Pulcinelli (Gnoccolata, Kralj njokov), ok. 1750-1760. Trst, Civico Museo Sartorio, inv. 2074. Foto: Narodna galerija
Glava mladeniča, ok. 1730. Trst, Civico Museo Sartorio, inv.1982. Foto: Narodna galerija
Tiepolove risbe v Narodni galeriji

V Narodni galeriji so odprli razstavo risb tega italijanskega slikarja (Benetke, 1696–Madrid, 1770). Kot so zapisali, je prav v risbah zaobjeta najbolj neposredna misel umetnika, ki je bil vplivna osebnost na velikem prizorišču likovne ustvarjalnosti 18. stoletja in eden najpomembnejših poznobaročnih slikarjev.

Zakulisje družinske delavnice
Večina njegovih del je nastala v Benetkah in okolici, izjemne so njegove poslikave plemiških palač in cerkva v severni Italiji, deloval pa je tudi na dvorih v Nemčiji in Španiji. S svojim delom je vplival na sodobnike in na naslednje generacije, saj je, kot je zapisal umetnostni zgodovinar Luc Menaše, "povezal razkošje baroka, eleganco rokokoja in hladnost počasi napredujočega neoklasicizma".

Za boljše razumevanje njegovega ustvarjanja si je poleg monumentalnih umetnin treba pogledati tudi manjša in navidezno neznatna dela. V dozdevni preprostosti risb se namreč skrivata celotni ustvarjalni proces in umetnikova misel.

Risbe pa omogočajo tudi vpogled v zakulisje družinske delavnice, ki jo je Tiepolo vodil s sinovoma Giandomenicom in Lorenzom. Bile so pomembne kot nosilke posameznih ikonografskih motivov, kompozicijskih rešitev in kot predloge pri delu ter so ostale družinska skrivnost, so ob razstavi zapisali v galeriji.

Danes je ohranjenih nekaj tisoč Tiepolovih listov s skicami v različnih risarskih tehnikah. Iz njih so razvidne prve ideje, ki jih je umetnik postopoma preučeval skozi vselej izvirne rešitve ter prek kompozicijskih in svetlobnih razmerij, ki jih je preverjal vse do končnega izdelka.

Risbe četrt stoletja "bivale" v Ljubljani
Eno najpomembnejših zbirk umetnikovih risb hrani Mestni muzej Sartorio v Trstu, in sicer kar 254 risb, ki jih je leta 1910 mestu Trst zapustil baron Giuseppe Sartorio. Zgodovina tržaške zbirke pa je povezana tudi z Ljubljano, kamor so zbirko leta 1916 umaknili pred nevarnostmi prve svetovne vojne in kjer je ostala 25 let. Po zapletih, ki so bili posledica nove politične ureditve po koncu avstro-ogrske monarhije, so bile leta 1941 vrnjene v Trst.

V razstavo Giambattista Tiepolo – risbe je vključenih 77 risb iz zbirke tržaškega muzeja, ki zaobjemajo vso raznolikost Tiepolovega risarskega opusa, pa tudi njegovo neizmerno domišljijo in pronicljivost pri opazovanju vsakdanjega življenja.

Med drugim bo mogoče videti študije figur – letečih angelov, antičnih vojščakov ter alegoričnih in mitoloških podob, študije natančno določenih človeških tipov, krajinske izreze ter natančno izrisane študije psov, elegantnih hrtov, ki, kot so zapisali v galeriji, dajejo vtis gibanja.

Videti bo mogoče tudi dekorativne in ornamentalne motive, kakor so vaze antičnega videza, čelade, maskeroni in detajli orožja, s katerimi je umetnik zapolnjeval svoje poslikave, ter fantazijske motive.

Za popolno baročno izkušnjo še v Zagreb
Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. septembra, pa so se v Narodni galeriji povezali tudi z zagrebškim Muzejem za umetnost in obrt, kjer skoraj hkrati predstavljajo likovna dela Tiepola in njegovih sodobnikov.

Z vstopnico Narodne galerije obiskovalcem omogočajo 50-odstotni popust pri nakupu vstopnice za zagrebško razstavo. Postavitev z naslovom Baročni blišč Benetk – Tiepolo in njegovi sodobniki bo v hrvaški prestolnici na ogled od 3. junija do 1. oktobra.

Tiepolove risbe v Narodni galeriji