Železarna na Dvoru je bila v 19. stoletju eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem in v njenem širšem sosedstvu. Foto: Wikipedia
Železarna na Dvoru je bila v 19. stoletju eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem in v njenem širšem sosedstvu. Foto: Wikipedia

Železarna na Dvoru je bila v 19. stoletju eden največjih industrijskih obratov na Dolenjskem in v njenem širšem sosedstvu. Od ustanovitve leta 1763 so bili njeni lastniki Auerspergi, Turjačani, ki so tega leta od rudarskih oblasti dobili dovoljenje za postavitev plavža in fužine.

Poleg različnih naprav za industrijo in gradbeništvo so v livarni izdelovali predmete umetniškega liva - svečnike, okrasne krožnike, grbe, likalnike, številne drobne okrasne in uporabne predmete, peči, nagrobne križe ter druge tovrstne spomenike, vodnjake in tudi mostove. Leta 1891 je železolivarna zaradi prehude konkurence, predrage proizvodnje in odmaknjenosti od glavnih prometnic prenehala obratovati.

Livarska učilnica in muzejska galerija domujeta v stavbi na območju nekdanje livarne, v okviru svoje muzejske dejavnosti pa ju vodi podjetje KGN Novinc, ki je zanju dobilo nekaj več kot 100.000 evrov razpisnih sredstev lokalne akcijske skupine.

Po besedah predstavnice podjetja Stanke Novinc je glavni namen projekta ohraniti suhokrajinsko tehnično kulturno dediščino, okrepiti območno turistično ponudbo in mladino navdušiti za livarstvo ter druge tehnične poklice.

Obiskovalcem galerije bodo ob ogledu muzejske zbirke, katere jedro tvorijo predmeti, ki jih je med svojim bivanjem v Trebči vasi v dolini Krke zavzeto zbiral Marjan Marinc (1921-1990), demonstracijsko-poučno predstavili stare železolivarske tehnike z možnostjo izdelave lastnega ulitka.

Obisk mogoč z najavo
Učilnico in železolivarsko galerijo je mogoče obiskati le po predhodni najavi, naključni obiskovalci pa se lahko oglasijo v prostorih njihovega matičnega podjetja, je še povedala Novinčeva.

Večjo zbirko predmetov dvorske železolivarne hranijo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Obsežno pa jo je v svoji monografiji Železarna na Dvoru ob Krki 1795-1891 leta 2000 predstavil tedanji kustos Narodnega muzeja Slovenije Matija Žargi.