Dunaj se danes spominja 150. obletnice rojstva očeta psihoanalize Sigmunda Freuda. Ob tej priložnosti so odprli obnovljeni del Muzeja v ulici Berg 19 na Dunaju, kjer je imel Freud stanovanje in ordinacijo. Odprli so razstavo Kavč - o razmišljanju v ležečem položaju, ki zajema 250 eksponatov, med njimi 35 umetniških del, pa knjige, zabeležke, pisma, fotografije in na posebej vidnem mestu - nekaj kavčev, za Freuda neizogibnega rekvizita, saj so njegovi pacienti svoje življenjske zgodbe in sanje pripovedovali točno tako - leže na kavču.

V domovini ni nihče prerok
Freud, utemeljitelj psihoanalize, je že od rane mladosti želel postati zdravnik in pomagati ljudem. Rodil se je leta 1856, v judovski družini v Priboru na Moravskem, v današnji Češki republiki. Napisal je kopico knjig in na življenje sodobnikov vplival s strogo znanstvenim proučevanjem spolnosti, o pomembnosti katere za ravnovesje človekovega duha se ni bal spregovoriti. Leta 1938, le leto dni pred smrtjo, je zaradi pritiska vzpenjajočega se nacizma zapustil Dunaj in odšel v London. Pravo priznanje je Freud tako doživel šele tik pred smrtjo, v tujini.

S pogovorom do srži problema
Sigmund Freud je v psihologiji utemeljil psihoanalitično šolo, ki uči, da na številne oblike človekovega vedenja vplivajo podzavestni motivi njegove duševnosti.

Svetoval je, da bi duševne bolnike zdravili s hipnozo, kar je kasneje opustil in idejo zamenjal s predlogom, da bi v zdravljenju uporabljali proste asociacije in analizo sanj, kar se v sodobni psihologiji imenuje zdravljenje s pogovorom. Prav ta dva postopka danes veljata za jedrni del psihoanalize. Manj znano je, da je Freud v zdravilne namene užival tudi kokain.

Mož, ki je bil več kot le suhoparen teoretik
Razstava, ki prikazuje njegove tekste, fotografije, pohištvo in druge predmete ponuja vpogled v delo, kulturno ozračje in nastanek psihoanalize. "Želimo vzbuditi radovednost in zanimanje za psihoanalizo ter ljudem približati njegovo življenje in delo," je na tiskovni konferenci povedala direktorica muzeja, Inge Scholz-Strasser.

Ikona popkulture
Na vsako resno analizo Freudovih revolucionarnih raziskav nevroz lahko naštejemo vsaj toliko humorističnih nanizank (na primer Seinfeld), filmov Woodyja Allena in "freudovskih" lapsusov, ki danes prepravljajo popularno kulturo, v mnogih pogledih pa se opirajo na Freudove teze. Mnogi mu v zgodovini človeštva pripisujejo mesto ob Koperniku in Darwinu - mož, ki je korenito spremenil način mišljenja svojega in vseh kasnejših obdobij.

Poleg glasbenih, filmskih in likovnih prireditev so ob jubileju pripravili še več znanstvenih srečanj o Freudu, simpozij o Freudovem življenju in delu, forum Psihoanaliza in politika, predstavitev knjige Freud - 1856-1939, življenje in delo, kakor tudi mnoga predavanja o vplivu Freuda na umetnost, film, glasbo in nasploh na življenje ljudi z udeležbo uglednih svetovnih psihoanalitikov.

Roke si manejo tudi turistični delavci
Obletnica Freudovega rojstva je letos na Dunaj pritegnila že kakšnih 72.000 tujih gostov, obiskovalcev Freudovega muzeja, je povedala Scholz-Strasserjeva. Največ jih je prišlo iz Združenih držav, Velike Britanije, Argentine, Brazilije, Španije in Rusije - še najmanj pa je bilo Avstrijcev. Dunajska gospodarska zbornica navaja, da so zgolj obiskovalci Freudovega muzeja na Dunaju do sedaj porabili že okrog deset milijonov evrov.